Stoji t’meni Verbniška, pod njom t’mi je vodniška,
v leti je studena.
Čerpala ju je ljuba ma, s n je prebelima rukama,
mlađehnaj Verbenka.
Doli tum vodum, ni nu num, tri Verbenčani jahahu 5
mlađehni tri mladi.
»Kamo to vi gredeta, vi tri junaci vojnici,
mlađahni tri mladi?«
»»Evo ti mi gredema, mlađehna si ti momuja,
v onu vojsku Jankovu!«« 10
»Ako l vi vidite, vi tri junaci vojnici,
moj, mojega gospodina!«
»Ako ga i vidima, mlađehna si ti momuja,
mi ga poznat ne ćemo!««
»Spir... spirvir mu je na šćitu, a bel kragulj na 15
sulici,
njegovi su dvorani svi... svi zelenimi klobuki.«
