Primorkinja konja jaše,
Slebrnum se ćordum paše,
Na Dunaj se naslanjaše,
Sama sobum govoraše:
„Mili Bože, lipa san ti! 5
Tanka boka i visoka,
Lipa, bela i rumena,
Neg’ da nisan črna oka!
Da bim bila črna oka,
Tri bim drage spomamila, 10
I samoga Alim beža,
Ali brajna, ali njega.“
Nju mi čuju slugi beža,
Begu gredu povidati:
„„Alim beže, gospodine, 15
Vidili smo Primorkinju
Gdi dobroga konja jaše,
Slebrnum se ćordum paše,
Na Dunaj se naslanjaše,
Sama sobun govoraše: 20
Mili Bože, lipa sam ti!
Tanka boka i visoka,
Lipa, bela i rumena,
Neg da nisan črna oka!
Da bim bila črna oka, 25
Tri bin drage spomamila,
I samoga Alim bega,
Ali brajna, ali njega."“
„Pojte tamo, sluge moje,
Dovedite Primorkinju, 30
Da zmirimo kosu s ćordum.
Ako j’ kraća, nego j’ ćorda
To je juba brajna moga;
Ako je deja [1] nego j’ ćorda,
To je juba virna moja.“ 35
