Sunce ishaja med dvima gorama,
Jure sedi med dvima ljubama.
Prva mu je na rukah zaspala,
druga mu je s tiha zgovarala:
»Uzmi mene, Jure gospodine!« 5
»»Ne ću tebe, ponudna devojko,
ač ti jimaš srditoga brajna.««
»Uzmi mene, Jure gospodine,
ja ću brajnu lahko ugoditi.«
Zavrnula mlada belo krilo, 10
potekla va goru gorovitu.
Pod gorami stene stenovite,
pod stenami kače jadovite.
Ubila je kaču jadovitu,
natočila do dve čaše jada, 15
a tretu je jada i čemera,
pak potekla brajnu, i rekla mu:
»Pij ti, brajne, tega črna vina!«
»»Pij ti, sestro, ač si mi starija!««
»Pij ti brajne, ač si mi trudniji!« 20
Još ni brajno vina ni pokusil,
zvrnul se je na zemljicu črnu.
Teče mlada Juri gospodinu:
»Uzmi mene, Jure gospodine!
Ja san brajnu lahko ugodila.« 25
»»Ne ću tebe, ponudna devojko!
Svojega si brajna otrovala,
pak biš mene jadnega junaka.««
»Proklet budi, Jure gospodine!
Sada niman brajna, ni dragega.« 30
Hrvatske narodne balade i romance, uredio Olinko Delorko, Zora, Zagreb, 1951., str. 105.
Istarske narodne pjesme, izdala "Istarska književna zadruga", [Opatija], 1924., str. 113-114.
Hrvatske narodne pjesme što se pjevaju po Istri i Kvarnerskih otocih, preštampane iz "Naše sloge", Tiskarnica sinovah K. Amati u Trstu 1879., str. 158-159.
