Obrodila črišnja višnja,
Više od roda;
Od roda se ponavila
Do črne zemlje.
Pod njom sedi mlad gospodin 5
S svojon gospojon.
Pred njima je čaša vina
I ogledalo.
Najidu se, napiju se,
Ogledaju se. 10
Nad njima je drobna tica,
Sitno žumbori,
Da je lepši mlad gospodin,
Nego j’ gospoja.
Ona veli i žumbori, 15
Da se ženin ja.
„Zen’ se srce, žen’ se dušo,
Moj ti blagoslov!
Jedno drvo s kraj Dunaja,
Drugo s kraj mora; 20
Kad se drva s vrhi sprave,
Onda i ti z njon.“
