GEBHARDI
GEBHARDI je T o r r e s A n to n io fu P ie t r o ira Gorice, He radi od 1914. — Ru-daik Pilštan>, osnovan tje il2/4 1872 u Pnlštalju, srez Kozje, ovrug Brežnce; od najbliže železničke stanice Savski Brestovec (Rajhevburg) udaljen je 31 km.-Ovojina je »Ruda.reke Združbe Rudnik in Željezarna Štore«. Ne radi od 1880. — Rudnpk Pliberk osnovan je 4/5 1941 u Lomu, -srez i okrug Prevalje; od najbliže železničke stanice Prevalje udaljen je 3-4 km. Ovojina je B le ib u r g e r E is e n g e w e r k s c h a f t u B e č u . -Ne radi. — Rudnik Konitov Drpč, osnovan je 13/12 1873 u Sabočvvu, srez i okrug Ljubljana; od naj-bliže železničke stanice Borovnica udaljen je 5 km. Ovojina je D. iMaijapoma. Od 1898 ne radi. — Rudnik Mokronog, osnovan je 18/4 1913 u Št. Runertu, srez Krško; od najbliže -železničke stannce Mokronog—Bnstrica udaljen je 3 km. -Svojina je »Kranjsže Železa Rudarske Družbe« Mokronog. Od 1914 ne radi. — Rudnik Savske Jame i Lapajna, osnovan je 2/4 1847 u Plannci, Koroškoj beloj i Begunju; od najbliže železničke stanpce Jesennce udaljen je 8 km (1.100 m nad morem). Svojina je »Kranjske Industrcjske Združbe na Jesenncah«. Ne radi od 1903. — Rudnšk Jesenovec i Ov. Bikola.j, osnovan je 19/8 1865 u Železnicama i Selcima, srez Kranj; od najbliže železničke stanice Škofja Loka— Trata udaljen je Jesevovec 25 km, Ov. Nikolaj 22 km. Ovojina J. Globočnik n A. Jeglič. Ovaj ije rudnik ujadno i mantanski rudnik. ji n a
U H r v a t o k o j su se r a z v i l e gv o zd e n e rude n a trn m esta u tolikoj količini,
d a *su davaš-e, a iež e d a j u jo š n d a n a s , d o v o lj n o m a t e r i ja l a z a v i s o k e p e ć n . U S-amoborsmoj (gori, k o d R u d a , b i l a -je u p roš lom v eku p o d i gn uta vi sok a već za i s t a l i v a nj e g v o ž đ a i z t a m o š nj i h si d er i t a i h e m a t i t a . GGo k a k o p a s a o n i je u sp ev a o n a p u š t e n je p o s l e n e k o l i k o g o d i n a . — U P etr o v o j go r i r a z v i l i su se u d u b lj i m d elovim a r u d n i k a si deri tn, a p rem a p ovrš n n š , u t. zv . o k s n d a c i o n o j zo n n , l p m o n i t i , k o ji se jo š e k s p l o a t i š u ; gvozd e n u r u d u v o ze k o l i m a u V r a n o v i n u , k r a j T o p u o k o ga, gde je i s t a lj u ju u svisokoj p e ć i . R u d a r s k i r a d p očeo je u P e tr o v o j -gori 1860. T e je g o d i n e p o d i g n u t a u V r a n o v š š v i s o k a p e ć . R u d n i c i su b i l i s-vojina » R udokoš-tota O r t a š t v a P e t r o v a G ora«, a d a n a s su s v o ji n a » Ž elj ezn o ga M a jd a n a n T al n o t š c a D . D . T o p u s k o « . To je d r u š t v o o s n o v a n o 1923, s a k a p i t a l o m od 2,000.000 d i n a r a . R u d a se v a d i i z R u d n i k a Olov i n a c , Š p a n o v b r eg (l i m o n p t, u d u b lj i n i s p d e r i t ), S laš sko p olj e (l i m o n i t n ž el e z i a š sra), V u k o v a c |(h em atp t). ZR ud ai Š S l o v i n a c , Š p a n o v b r e g i S l a v o k o p olj e e k o p l o a t i t u oe s tgomoću oiot-ga m r o v o v a , B o k o v ac spolj nim radovp m a. D ruš tvo im a s v o ju b r a t o v š t i n u , p e n s i o n i i b o l n i č k i f o n d . K o d s v a k o g a r u d n i k a i m a je d a n r u d a r (š t a jge r ). R a d š t c i se u z i m a ju iio po-
trebi. 1886— 1914 izvađeno je gvozdene rude 1,085.969 q, a O D 1919 DO 1922 37.190 q. U T r g o v s k a j g o r i r a z v i l e s u se v e l i k e k o l i č i n e s i d e r i t a , kojpg je n a n e k n m mes t i m a (G r a d s k n p o t o k ) ja k o i m p r e g n i r a n halkopi ritom tako d a bakroviti sidernti s a d r ž e 6‘5— 7% baš ra. N egde su o i d e r i t n bogato i m p r e g n n r a n i sr e b r o n o s n n m ga l e n n t o m . U o k s n d a c n o n o j zo n i si derš t je p r e š a o u l i m o n i t . Z a i s t a l i v a lj e gv o zd e■nih r u d a u T r go v s k o j g o r p p o d i gn u t e su jo š u d r u g o j p o l o v š š p r o š l o ga v e k a v n so k e p e ć p u T r go v n m a i B e š l i n c u . R u d n i c i s u b n l i s v o jn n a A . F rom a; d o c n i je su d o o p e l i u r u k e b e l gi s k o ga d r u š t v a » R u d a r e i T a š go n i c e « , k o je je r a d i l o sve d o 1910, v a d e ć i - u z g v o zd e n e r u d e jo š i b a k a r n e . T o se d r u š t v o f u z i o n i r a l o sa d ruš tvom » U d ruž en i R u d n i c i i T alion i c e A . D . Z a gr eb « (k a p n t a l 10,000.000 d i n a r a ). U B o s n i su o t v o r e n i g v o z d e n i r u d n i c i k o d Lj u b i je (v. Lj u b i s k i R u d n n c p ), i V ar e š a (v. V a r e š k n R u d n i c i ). U D a l m a c i ji n a l a z i se g v o zd e n i r u d štk u K o t l e n i c a m a . O sn o v an je 1903 k a o ■svojina » K o t l e n n č k e R u d a r o k e D r u ž b e i a Ž e lj e zu « u O p l i t u . Ne r a d i od 1910. S r b i ja je b o gata g v o zd e n i m r u d a m a , a l i nigde n i su otvorenn r u d n i c i za eksploat a c n ju , n a jv i š e zb og s l a b n h k o m u n i k a c n ja . N a r o č p t o je bogata gv o zd e n i m r u d a m a p l a n i n a K o n a o n i k , gd e s u se u d r u š t v u o l i v n i h i baš arš ih r u d a r a z v i l e i g v o zd e n e r u d e . N a p o d n o ž ju Suv o ga R u d i š t a n a l a z n se m a g n e t n t s k a ž n c a d eb el a 20 m. T u se n e k a d a e v s p l o a t i s a l a g v o zd e n a r u d a o tv o r e n p m o t k o p i m a , a p s t a lj i v a n a je k o d S am o k o v a, g d e se n a l a z e ogrom n e m a s e tr o s k e (zgu r e ). R u d a je bak r o n o s n a i s a d r ž p 0-55% b a k r a . P r i m i t i v n i h r a d o v a n a e k s l l o a t a c n ji gvo zd en i h r u d a (m a gn e t i t n a p e s k a ) bi lo je jo š k r a je m p r o š l o ga v e k a u v r a lj s k o m o k r u tu , n a r o č i t o oko V l a s i n e , gd e se je u H u e e ji n -n a š i n o v r e m e d o b i v a l o go d i š lj e 14.000—20.000 v o z o v a r u d e. — P o zn a t a su jo š bogata g v o zd e n a r u d i š t a u K r a jn n n oko M a jd a n p e k a , z a t i m u o k o l i n i B e o g r a d a , K r a g u je v c a i K r a t o v a . K r a t o v s k a g v o zd e n a r u d i š t a c e n e oe. n a 25,000.000 to n a. Nepoznat autor 'F. Tućan.'
GEBHARDI LUDVIG ALBREHT (Ludwig Albrecht Gebhardi), istorik (13/4 1735, Lineburg — 26/10 1802, Hanover). Učio je škole u mestu rođenja i u Getingenu. 1765. postao je profesor na viteškoj akademiji (Gymnasium illustre) u Lineburgu, a 1799. bibliotekar, arhivar i dvorski hanoveranski istoriograf. Po znanju nije ravan svom ocu, istoriku i genealogu Jovanu Ludvigu Gebhardiju. Ipak je bio za svoje doba dobar istorik, osobito za istoriju severnih i istočnih evropskih naroda. Za znamenitu zbirku: Allgemeine Weltgeschichte von der Schöpfung
an bis auf gegenvärtige Zeit. Nach
