- Lele, Яnko, mili sinu!
Ke te pitam, ke te prašam,
sakam pravo da mi kažeš;
seka večer konя koveš,
ploči turaš čisto srebro,
klinci turaš vodno zlato;
večer ideš, zaran doйdeš;
da mi kažeš, kade odiš?
- Mori, mamo, stara mamo!
Leli prašaš, ke ti kažam -
odam, mamo, u pustinя,
tamo lюbam posestrima,
posestrima Samovila.
Ona me йe zakъnala
da ne kažam kade odam!
Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.6
