Tugo-le!...
| Tugo-le!... (1895) Pisac: Dragutin Ilić |
| (srpsko-maćedonski govor) |
Mirjano, mori, Mirjano,
Agnence moje hubavo:
Da l’ znaješ, da l’ pametuješ,
Koga si mlada vlezala
V’ strikova bašča zelena,
Na taa vrata malena?
Mirjano, mori, Mirjano,
Pilence moje hubavo;
Veterot laki veješe,
A mesec, kako gazija,
Po plavo nebo greješe
Na tamna noći, gidija.
Mirjano, mori, Mirjano,
Agnence moje hubavo!
Do plot se junak ukradof
I frla na teb’ jabuki,
U šerbet, džanum sladeni,
Po mesečina kradeni.
Mirjano, mori, Mirjano,
Pilence moje hubavo!
Ne li me vika, da vleznam
Kraj tvoji skuti da sedam,
Za tova jas sum skočio,
Do tebel plot preskočio.
A sega, momo, Mirjano,
Agnence moje hubavo!
Haram da bude gledanje
I ono moje skakanje;
Ne iskaš više da projdem,
Na tvoja bašča da dojdem. —
Mirjano, mori, Mirjano,
Pilence moje hubavo,
Pregoref Vranje i sebe,
Da dojdem samo do tebe;
Oh, sve da davam, tugo-le!
Tebe-te srce povole.
Karlovci, 21. nov. 1895.
Izvor[uredi]
- 1895. Brankovo kolo za zabavu, pouku i književnost. Godina I, broj 24, str. 737–738.
|