Sva noщ Boяna sedela,
toar borina gorila,
mъžka košulя sošila,
trista mi igli skъršila
vo tiйe pusti tegeli;
Stoяna mi go čekala.
Malo я dremka navali,
ta mi govorit Boяna.
- Maйko le, mila svekъrvo!
Malo me dremka navali,
ke legnam, da si prespiяm;
ako mi doidit mlad Stoяn,
ti mene da me razbudiš.
Vratata da mu otvoram.
Malo mi taя zaspala,
dovtasal mi йe mlad Stoяn.
Boяna ne я razbudi,
sama mi bide, otvori,
ta йe govorit mlad Stoяn:
- Maйko le, mila maйko le!
Kamo mi moя nevesta,
vratata da mi otvorit?
- Sinko le mili sinko le!
Sva noщ mi taя igrala
so tvoite kalfi, šegъrti;
Sega mn taя legnala!
Toga se Stoяn nalюti,
iztъrgna sabя ot poяs,
Boяna si я preseče.
Toga mi vikna maйka mu:
- Stoяne, mili sinko le!
Ščo й ova čudo, ščo stori?
Nevesta si я zagubi?
Sva noщ Boяna sedela,
toar borina izgore,
mъžka košulя sdšila,
trista mi igli izkъrši
vo tie pusti tegeli!
Toga йe reče mlad Stoяn:
- Maйko le, mila maйko le!
Kako ke plačit maйka йe,
taka da plačiš za mene!
Iztъrgna sabя ot poяs,
sam sebe si se zagubi!