Kinisal mi Sekula detence,
kinisal mi iz gora zelena,
niščo strekя ne mi sustretilo,
neščo dremka ščo go prevarilo
na konьeva tonka polovina.
Golem sončuk ščo mi dogledalo:
mesečina v korvi utopena,
яsno slъnce nazod se vratilo,
dremni zvezdi na zemi padnale;
edna zvezda ščo mi ostanala
ni na nebo, ni na zemi.
Mi se vrati Sekula detence,
mi se vrati doma, na dvorovi:
- Bog pomagaй, moя stara maйko!
- Daй bog dobro, Sekula detence!
- Mori maйko, moя stara maйko!
Kя te praša, pravo da mi kažeš.
Я si proйdof iz gora zelena,
niščo strekя ne sum si stretilo,
morva dremka ščo me predremila
na konьeva tonka polovina.
Golem sončuk ščo sum dogledalo:
mesečina v korvi utopena,
яsno slъnce nazod se vratilo,
dremni zvezdi na zemi padnale;
edna zvezda samo ostanala
ni na nebo, maйko, ni na zemi!
- Aй ti, sinko, Sekula detence!
Mesečina - tvoя stara maйka,
яsno solnce - tvoяta nevesta,
dremni zvezdi - tvoite dečina;
taя zvezda, na nebo ščo stoit,
taя mi йe tvoя mila sestra!
Zaborьe, Debъrsko - Makedoniя, zap. v Solun - Gъrciя.
Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.191-192
