O vlasteli (Iz Vukanovog jevanđelja)

O samodržavnoj vlasteli užasavam se umom i riječju

Ponježe mnozi načeše knjige i povesti dejati, jaže o izvsetnih vešteh sluči se i mne grešnomu, prisno unilomu i huždšumu vseh i ni dostojnomu nazvati se imenemi sim, mniha Simeona, vazvestiti vsa po redu, jaže savrši vladika vseh prošenijem i moljenijem mene grešnago Simeona starca, bivšago me nekogda v mire, i ješte bo mi suštu ne razlučenu ot roda, ino moljenije moje ne beše tokmo: Gospodi Isus Hristos spodobi me nedostojnago dostojnu biti podjeti igo tvoje na se. On že jako blag i milostiv reki: greduštago po mne iždenu v[ad]?, isplni želanije moje va skore uze i ob... to že čajah za mnogije dni, i ješte suštu mi u manastiru va obštežitiji, i paki uždelevšu mi se, ponudih se iziti iz manastira i od bratije i posledovati Bogu; i pomilovah sebe, ni poštedeh nemoštnije starosti matere svojeje za ime... i ljubimuju bratiju ostavih, i sestri, i inu proču prisn, da sabudet se glagoljemoje ne proroki, ni apostoli, nu samem Gospodem našim Isusom Hristom: vsak ostavljej mater i bratiju, ina pročaja i po mne šad, stokrat prijet život večni. David bo pišet: kaja polza u krvi mojej, jegda sanidu va istaljenije, jeda ispovest ti se prst, ili vazvestit istinu tvoju? Se vreme pokajanija nastojit, jako nest u samrti pominajej tebe, va ade že kto ispovest ti se. I vsa samislivšu mi podobih se stranan biti ka svojemu roditelju i brati , prijemlje dosaždenije i ukorenije, i obače oklevetanije od zlih človek, a od vraga napasti i brani i pače vseh, nu az ta vsa vzemlju za ime Hristovo pomenuje slovo Davidovo: jako tebe radi porugan bih vas dan; i paki: Tužd bih znajemim mojim, i stranan sin materi mojej. Sim že sem savršivšim se mnoju grešnim, spodobih se žiti u peki, u grade Rase, i napisah sije knjigi svojemu gospodinu velijemu županu ... O neizrečenije Bogu i božastvnije tajni ... samodržanih vlasteleh, tem že izreku o njih , užasaju se zelo umom že i slovom, obače drznuh vaspominaju veličija ih i podvigi duševnije jaže savrši nebesni car o takoveh vlasteleh, ponježe vladiki ... Gospod naš Isus Hristos po neizmernej jego milosti , i po izvoleniju presvetije gospože Bogorodice predast Hristos častni venac velijemu županu Vlku, vladičastvujuštu jemu svojeju srpskov zemljeju i zetskov stranov i pomorskimi grad ... i niševskimi predeli velerodnomu, veleslavnomu velijemu županu Vlku, sina samodržanago (!) gospodina oblasti svojeje Stefana Nemanje.

Petrovgrad, Ruska nacionalna biblioteka. F n I 82 (Vukanovo jevanđelje, oko 1202.) ZIN I 7.