Postill Marko posti velikovi,
Sedom poti lebec mi kosnalo,
Devet poti voda se napilo.
Ot kinisa v cerkov na pričesna.
Ne mi odit iz ramni drumovi, 5
Tok mi odit iz gora zelena,
A od gora lisje popadnale.
Izgovori Marko Kraljeviće:
„A! gorice, zelena gorice!
Al ti ogon koren izgorelo? 10
Il ti vrše slana poparilo?“
Odgovara zelena gorica:
„Aj ti tebe, neznojna delijo!
Ne mi koren ogon izgorelo,
Ni mi vrše slana poparilo, 15
Tok ščo odit iz ramni drumovi,
Toko vrviš iz gora zelena,
Ščo pomina crna arapina,
Ščo noseše tri sndžiri robje:
Prvo robje se mladi momčina, 20
Vtoro robje se mladi nevesti,
Trećo robje se lepi devojki.“
Izgovori Marko Kraljeviće:
„A! gorice, zelena gorice!
ALI imat vreme pominato?“ 25
Izgovori zelena gorica:
Aj ti tebe, neznojna delijo!
Neje mnogu, ni pak mi je mrva;
Tolku imat tri dni i tri noći.“
Se naljuti Marko Kraljević, 30
Dupna konja s desna uzengija.
Bodni konja, da bi ne bodnalo!
Go priftasa tri saati mesto.
Ot izvikna ščo go glasi držit:
„Bog te ubil, crna arapino! 35
Ne l' ostavn tri sindžiri robje!“
Izgovori crna arapina:
„Id' odtuje, neznojno delijo!
Da ie t' klada napred u sindžiri.“
Se naljutn Marko Kraljeviće. 40
Go priftasa crna arapina
I mu zede taja rusa glava
I ispušči tri snndžiri robje.
Ot otide v crkov na pričesna.
Obыčai i pѣsni tureckihЪ SerbovЪ : (vЪ Prizrѣnѣ, Ipekѣ, Moravѣ i Dibrѣ) : izЪ putevыhЪ zapisokЪ I. S. Яstrebova. S. PeterburgЪ : Tipografія V. S. Balaševa, 1886, XXIV+626., str. 95-96.
