5
Marko Kralevičъ, bratъ mu Andreaše i Mara mehandžiйka — II
Sъbrali se trideset družina
da si piяt vino nemereno,
sluga im e godena devoйkя,
u družina čaša poginala.
Se družina se lюto kъlnea,
koй u brata, koй u mila sestra,
Marko nigde roda nema,
on se kъlne u dobrago konя.
Družina mu vяra ne lovea:
- Hvala tebe, Marko dobъr юnak,
u tebe e čaša pozlatena,
u tebe e, tuku da я dadeš!
Marko toй e žalba dožalelo,
ta si oйde u baщini dvori,
pa na maйkя potiйo govori:
- Hvala tebe, moя stara male,
kato si me meneka rodila,
щo ne si mi, male, porodila
ili brata, яli mila sestra?
A maйkя mu potiйo govori:
- Hvala tebe, Marko dobъr юnak,
maйkя beše tebe porodila,
po-star brata mila Andreяše.
Koga beše prъvna razmiriя,
ta doйdoha turci eničere,
ta sъbraha tova sitno robie,
i zarobiha tvoe milo brate,
zarobiha, sinko, zakaraha.
Я Marko й potiйo govori:
- Hvala tebe, moя stara male,
kato si go mlado zarobiha,
nakъde go, male, zakaraha:
dal oddeka slъnceto izgrяva,
il oddeka slъnceto zahodi?
Я maйkя mu potiйo govori:
- Hvala tebe, Marko milo čedo,
nali pitaš, pravo da ti kažem.
Nadole go, sino, zakaraha,
otdeka slъnceto izgrяva.
Marko oйde u hladni tavlii,
ta popita konя siv-zelena:
- Hvala tebe, konю siv-zelenko,
я opitah brata porobena,
dal keš mene po drumi preneti
da me nosiš u Budina grada.
Tamo ima stari robini,
stari robini otdavna robeni
i robeni, i zaboraveni.
A konя mu potiйo govori:
- Hvala tebe, Marko čorbadžйo,
я postegni moя ramna snaga,
zaюzdi mi moй sini юzdi,
pa si stъpi u desna zengiя
da ideme brata da tražime.
Posluša go Marko čorbadžiя,
ta si stegna svoя dobra konя,
ta si poйde niz ramni drumove,
ta si oйde prez pole široko,
ta si litna prez Pirin planina,
ta si oйde u Budina grada.
Geč si oйde Marko dobъr юnak,
tamo čuka na belite porti.
Nikoй smee Marko da otvori,
nikoй smee, nito pa umee.
Izlela e Milica robinя,
otvorila tiя beli porti.
Я Marko й potiйo govori:
- Hvala tebe, neznana robine,
tuva čuem, če si robie ima,
dali ima nekoй kato mene,
kato mene, na mene da liči?
A ona mu potiйo govori:
- Aze ne znam, neznano drumniče.
A Marko й potiйo govori:
- Hvala tebe, neznano robinьo,
я si vlezni u Budina grada,
ta si vikni tova staro robie,
koe si e meneka prilika,
kod meneka na porti da izlezne.
Posluša go Milica robinя,
ta izvede stara Andreяše.
Ka izlezna stara Andreяše,
a Marko mu potiйo govori:
- Hvala tebe, moйgo stari brate,
da češ tize s mene da si ideš!
Andreяš mu potiйo govori:
- Bog te ubil, neznano drumnйče,
koga mene turci zarobiha,
aze nemah niщo porodeno,
niti brata, niti mila sestra,
я ostavih edna stara maйkя!
A Marko mu potiйo govori:
- Hvala tebe, moe milo brate,
maйkя mene u starost porodi.
Pa se zbrahme tridese družina
da pieme vino i rakiя,
služeše ni Denica devoйkя.
U družina čaša poginala,
se družina se lюto kъlnea,
koй sъs brata, koй s mila sestra.
A Marko si nigde niщo nema.
On se kъlne u dobrago konя.
Družina mu vяra ne lbvea:
- Hvala tebe, Marko dobъr юnak,
konsko meso, kučeška nahrana,
u tebe e čaša pozlatena!
I Marko si potiйo govoreše:
- Ade braйno, sъs mene da ideš,
da si imam od roda nekogo.
Pa go kači konю na terkiя,
pa sa pošli niz gori zeleni,
ta hodili tri dni i tri noщi.
Andreяš si potiйo govori:
- Hvala tebe, Marko milo brate,
neщo mi se vodica prepilo.
A Marko mu potiйo govori:
- Čekaй, čekaй, brate Andreяše,
da slezneme u pole široko,
tamo ima hani i mehini,
tamo ima moя priяtelka,
i ona e Mara mehandžiйka,
da pieme tova dobro vino;
taя gora ne fela vodata.
Posluša go brata Andreяša,
ta hodili den i pladnina.
Progovori brata Andreяšя:
- Hvala tebe, Marko milo brate,
umreh, braйno, za studena voda!
Marko юnak potiйo govori:
- Hvala tebe, konю siv-zelenko,
я si kopni s tvoя desna noga,
ta izkopaй dva studena kladenca!
Posluša go konя siv-zelenko,
ta si kopni s svoя desna noga,
ta izkopa tri studni kladenci.
Neizvrelo taя studna voda,
na izvreli tiя яsni kъrvi.
Andreяše potiйo govori:
- Hvala tebe, Marko milo brate,
umreh, braйno, za studena voda!
A Marko mu potiйo govori:
- Čekaй, čekaй, braйno Andreяše,
da slezneme u pole široko,
tamo ima Mara mehandžiйka,
da pieme vino i rakiя.
Posluša go brata Andreяša,
ta si čeka brata Andreяša,
ta se sleli u pole široko,
deka sedi Mira mehandžiйka,
ona bili Markote znaяla.
Natoči im vino i rakiя.
Hitra bila Mara mehandžiйka,
ta izmeša vino i rakiя
da upoi Markote юnaka,
da mu vzeme brata Andreяša.
Doseti se Marko dobъr юnak:
- Я daй, Maro, taя studna voda,
brat ne pie tova ruйno vino,
ruйno vino i bistra rakiя.
Ta piйnali taя studna voda
i platili vino nepieno,
pa trъgnali niz ravni drumove,
ta sa ošli u baщini dvori -
dvorove sa u buren urasli.
Ka gi vide nihna stara maйkя
Togaй se e s duša raztъhnala.
Kole Milev - s. Slatina, 20.XII.1887.
