Marko Kralevina i Miloš Kesedžiя
(Marko osvoboždava tri sindžira robi)
Sednali sъ tri юnačni maki:
Edna si e Markovata makя,
A druga e Miloševa makя,
Trekяta e Doйčinova makя.
Pa si piяt tova ruйno vino. 5
Sluga im e Marko Kralьevina.
Tri dni stoi, ta im vino služi.
Zaboravi Marko dobra konя,
Zaboravi voda da go poi.
Nastanal e četvrъtio dena — 10
Doseti se Marko Kralevina,
Če ne poil konя tri dni voda.
Pa ule na u ladni яъre,
Izvede go, voda da go poi,
Zavede go na belio Dunaf. 15
Konь ne gleda vodica da pie,
Eno gleda preko beli Dunaf
I zagazi voda do kolene.
A Marko si na konя govori:
„Fala, konю, fala, Šareяno! 20
Dali si se mene rasrъdilo,
Če ne sъm te tri dni voda poil?”
I ne sъm te ruйno vino poil?“
A konя si na Marko prbduma:
„Я ne sъm se tebe rasrъdilo, 25
Če me ne si tri dni voda poil
I me ne si ruйno vino poil,
Eno sъm se tebe rasrъdйlo,
Če te lъže Milošbva makя,
Če te lъže, divan da ю stoiš. 30
Tri dni stoiš, ta ю vino služiš,
Miloš юnak sa Vlaška zarobi,
Ta si kara tri ilяdi voйska
I si kara tri sindžire robьe;
Edin sindžir se mladi devoki, 35
A drugio — se mladi momčeta,
A trekio — se mladi nevesti!
A Marko mu tio progovori:
„Fala, konю, fяla, Šareяno!
Če li mineš prez belio Dunaf, 40
Če li mineš, mene da preneseš —
Da trepneme Miloš Kesedžia?“
A konя si na Marko produma:
„Če mineme, Marko Kralevino,
Ala si se nazade povrъni, 45
Zasedli me, Marko, zauzdime,
Pa če predem[1] prez belйo Dunaf,
U vodata nema da se topnem.“
Povrъna go Marko Kralьbvina,
Ta mu turi sedlo srebranlia, 50
Pa go stegna dvanaese kolane,
Trinaese ibrišim tkanica[2].
Pa turi uzda zvezdalia,
Pa zakači sablя megdanlia.
Pa se Marko na konя okači. 55
Kato frъknъ konя Šareяna,
Prenese go prez belio Dunaf.
Pa si srešna Miloš Kesedžia
Pa na Miloš tio progovori:
„Fala tebe, Miloš Kesedžio! 60
Я opuщi gizdavi devoki,
(Če u nih e moe prъvno libe).
A Miloš mu tio progovori:
„Nazat, nazat, nepoznan gidio,
Če я imam edna prazna alka, 65
Dode ne sъm i tebe ulovil,
Da te turim u mladi momčeta.“
Marko stegna konя Šareяna,
Razigra go po Vlaškata zemя,
Ta pogazi tri ilяdi voйska: 70
Edna ilяt pod noze nagazi,
Druga ilяt pot kalъčka turi,
Trekя ilяt u Dunaf nakara,
Sal ostana Miloš Kesedžia,
Ostanaa tri sindžire robьe. 75
Slezna Miloš od dobrata konя,
Slezna Marko ot konь Šareяna.
Fanaa se borba da se bora,
Fanaa se u юnački ruke,
Fanaa se, kletva se zaklea 80
Da nemaя potaйno oružie.
Boria se, щo sa se borili,
Boria se tamъn tri saati.
Tri lahti sъ zemni iskopali,
Pot Marko se penьi pokapali, 85
A Miloš e sal rosa izbilo.
Od Marko sa krъvi prokapali,
A ot Miloš penя popadala.
Potsvoi[3] go Miloš Kesedžiя,
Ta go turi pot svoi kolena. 90
Provikna se vila samovila,
Provikna se odi[4] vidro nebo:
„Fala, Marko, fala, pobratime!
Zaщo ti e potaino oružie,
Щo go nosiš u levata čizma, 95
Kato sega od Miloš zagina?“
Dočulь я e Marko Kralьevina,
Ta si brъknъ u lbvata čizma,
Ta izvadi tova malo nožle,
Ta si Miluš usrъce ubode. 100
Odvrъnъ se Miloš Kesedžiя,
Ta se dignъ Marko Kralьevina,
Ta si raspra Miloševo srъce,
Na srъce mu dve, tri srъčetiя:
Edno srъce borba preborilo, 105
Dvekьo srъce borba zaborilo,
A trekьoto oщe i ne čulo.
Pa opuщi tri sindžire robe.
Zasvira mladi momčetia,
Zapeяa momi i nevesti: 110
Da živee Marko Kralъevina!
Sega nema Miloš Kesedžia.
Baba Ivanka Krъsteva Яkova, s. Brezьe.
