5
Krale Marko i dete Dukadinče
Se prošeta Krale Marko,
Se prošeta na Kosovo ramno;
Ja dogledal dzvezda Kvečernica,
Em so dzvezda Marko govoreše:
„Oj ti dzvezdo, dzvezdo Kvečernice,
„Visok’ stoješ, bre, daleko gledaš,
„Da li ima pojunak od mene?”
Izgovori dzvezda Kvečernica:
„Dejdi, Marko jod Varoša grada,
„I ti si mi, Marko, zlaten junak;
„Ami što je dete Dukadinče,
„Mal’, malečko, šes-sedum godini,
„Mramor-ploča so desnata raka
,Ja mrevrla preko negov’ ramo, —
„Toj ќe bidi junak nad junaka!
Što si zede Marko jod Varoša,
Što si zede konja pelivana;
Ovde-jonde po beli drumovi,
Si jotide vo Dukada grada.
Natema go dete Dukadinče,
Kuќi mu se mnogo beležiti:
Kale mu je vijeno železo,
Porti mu se luta lomarina,
Vo dvorovi drvo javorovo,
Na drvoto glavi obeseni!
My jotide, Marko mu jizvikna:
„Oj ti dete, dete Dukadinče,
„Jaz ti idam, gostin ќe ti bidam,
„Ќe te vatam lepa pobratima!”
Što mi čulo dete Dukadinče,
Dete veli, veli jem govori:
„Mani s’, mani, neznajna delijo,
„Da ne t’ vrlam od visoki kuќi!”
Majka m’ veli, veli jem govori:
„Dejdi, sinko, dete Dukadinče,
„Kako s’ bije čovek bez kabajet,
„Belki idi gostin da ni bidi?”
Otvorija porti čelikovi,
Otvorija, Marko mi je vlegol;
Kurdisaja s’ da pijat, da jadat, —
Pile, jale tri dni jem tri noќa!
Izgovori Krale Marko,
Izgovori Marko da zboruva:
„Dejdi, dete, dete Dukadinče,
„Dukadinče, lepi pobratime,
„Ajde nije da se razodime,
„Razodime zeleni čajiri,
„Da ji konje, konje prošetame!”
Natema go Marka maѓesnica,
Go izlaža dete Dukadinče,
Go iznese zeleni čajiri!
Ko’ se bile zeleni čajiri,
Izgovori Marko da zboruva:
„Ajde, dete, da se jobiskame,
„Jobiskame so junački raci!”
Mnogu beše dete Dukadinče,
Mnogu beše pojunak od Marka:
Mi go vati, ono se izmakna!
„Stoj na nišan, dete Dukadinče!” —
„Dejdi, Marko, lepi pobratime,
„Ne si nosam junačko oružje,
„Pola sprema doma sum jostavil.”
Pa mu zbori Marko maѓesnica:
„Ajde, dete, da se jobiskame!”
He go puštil da se vatat raci,
Da se vatat so junački raci, —
Mi se bile mnogu od daleko.
Ami dete, dete Dukadinče,
Ušte beše toa malečkavo,
Malečkavo na sedum godini!
Što mi vrli Marko jod Varoša,
Što mi vrli žolta bozdogana,
Mi go judri dete Dukadinče,
Go pogodi pravo vrz čeloto.
Izgovori dete Dukadinče:
„Na duša ti, mori, stara majko,
„Me udade Marka maѓesnica!”
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
