Karabogdanovo izpovedanie - 1

Izvor: Викизворник


Karabogdanovo izpovedanie - 1

E, bre, Bogdan, Kara Bogdan,
pil e vino, blago vino
ot den do den tri nedeli,
sos večerto šest nedeli,
dur se Bogdan on razbolel
ot piene blago vino.
Leže Bogdan tri godini,
tri godini na posteli;
da e skapal tri posteli,
tri йorgana, tri dюšeka
i tri gracki roguzini
i tri drugi šik pernici!
Na nego mu se zadodealo
ot ležene, ot gniene,
pa na maйka si govori:
- Baraй, male, mila male!
odi, male, lek mi bъrkaй
po vražarki, po basnarki,
ilь da umram, ilь da stanum;
na men mi se zadodealo
ot ležene, ot gniene!
Ta si stana negovata,
negovata stara maйka,
da otide na Kukuško,
Kukuškoto vъrh gradišče;
bilki bere, sъldzi rone;
dogleda ga cъrn kaluger,
cъrn kaluger, mlad egumen,
da й vele, em govore:
- Mori babo, stara babo,
Bogdanova stara maйko!
Ščo bilki bereš, sъldzi roneš
po našeto vъrh gradišče?
Togaй vele Bogdanova,
Bogdanova stara maйka:
- Cъrn kaluger, mlad egumen!
Bolen leže Kara Bogdan,
Kara Bogdan, moйta sina,
ot den do den tri godini -
na nego mu se zadodealo,
me e puščil lek da bъrkam,
ilь da umre, ilь da stane!
Togaй vele cъrn kaluger,
cъrn kaluger, mlad egumen:
- Varaй babo, stara babo,
Bogdanova stara maйko!
Odi, piti tvoйta sina,
tvoйta sina Kara Bogdan,
ščo e ono greh činilo,
tolko odi s aramiite!
Belki ke go gospod proste,
ilь da umre, ilь da stane!
Ottam stana Bogdanova,
Bogdanova stara maйka,
da si doйde, da go pita,
da go pita Kara Bogdan:
- Varaй sino, mili sinko!
neli poйdeh na Kukuško,
na Kukuško vъrh gradišče,
bilki berah, sъldzi ronah;
dogleda me cъrn kaluger,
cъrn kaluger, mlad egumen,
da me mene razpitalo:
"Varaй babo, stara babo,
ščo bilki bereš, sъldzi roneš
po našeto vъrh gradišče?
Odi piti tvoйta sina,
tvoйta sina Kara Bogdan,
ščo e ono greh činilo?
Tolko odi s aramiite,
belьki ke go gospod proste,
ilь da stane, ilь da umre!"
Kaži, sino, mili sinko,
mili sino, Kara Bogdan,
ščo greh si mi ti činilo?
Togaй vele Kara Bogdan:
- Varaй male, mila male,
яz na tebe da ti kažam,
ščo sъm яze greh činilo!
Od si zemi edna koža
edna koža bivolova,
i si vikni dva popova,
dva popova, tri gяkova;
яze, male, da kažuvam,
oni, male, da pišuvat,
belьki koža greh mi sbere!
Varaй male, stara male,
ka šetahme niz gorata,
niz gorata, planinata,
ka šetahme s aramiite
nili ni se este doedelo,
blago vino dopielo?
Si slezohme dolu v pole,
malce este da vzememe,
blago vino da kupime;
nilь ne nazka usetia,
usetia, ufatia;
kogo, male, ubesia,
kogo na kol si udria,
mene, male, me puščia,
az da kažum na našiot,
na našiot rus voйvoda!
Nili doйde den dobar den,
den dobar den, den Velikden.
den Velikden uv sъbota,
koga svetot v cъrkvi ode,
boga mole, na bož'ta reč;
zapъškahme mala cъrkva,
mala cъrkva, mal manastir;
zatvorihme mali vrati,
zavъrtehme palaskite,
izkarahme dreben barut,
da prisehme mala cъrkva,
mala cъrkva, mal manastir.
Togaй vele rus voйvoda:
"Koй ke se юnak naemne
da zapale mala cъrkva,
mala cъrkva, mal manastir?"
Nikoй ne se, male, ne naemna,
na men sъrce mi se razpukalo
da zapalih mala cъrkva,
mala cъrkva, mal manastir!
Cъrkva gore, male, insan piske,
insan piske, svetci kъlnat!
Nazad se, male, nie vъrnahme;
nilь naйdohme malo tъrlo,
da zavъrteh čift palaski,
da si preseh s dreben barut,
s dreben barut malo tъrlo;
tъrlo gore, ovci bleяt,
ovci bleяt, ovčar kъlne!
Nilь otidohme, male, uf gorata,
nilь stretehme dva mladenci,
dek odea na prъvi pъrvič,
na pъrvi pъrvič u maйka na goste!
Na men mi se sъrce razpuknalo,
da si fatih dva mladenci,
da gi vъrzah za dve dъrva,
da se gledat, da n' možat se stignat!
Na godinata se vъrnahme -
nevestata niknala bela loza,
detьetьo niknalo zelen kiparis,
da se stanali koren s koren,
koren s koren, vъršen s vъršen;
bela loza belo grozde e činila
i grozdeto e zrealo.
Grozde, male, sъm se nazubal
i bela riza sъm si napъlnil,
na tebe ti sъm яz donesel!
Togaй vele negovata,
negovata stara maйka:
- Taa beše, sino Kara Bogdan,
tvoйta sestra džen Maria;
ona ideše, sino, uf mene na goste.
uf mene na goste, pъrvi pъrvič!
Tri godini, sino, bolen ležiš,
йošče tri, sino, da si ležeš,
na posteli kokale da turiš,
maйka, sino, v rešeto da gi zbere,
na bunišče da gi hvъrle,
pceta, sino, da gi glodat,
čavki, sino, da gi digat,
kokoškite, sino, da gi riяt!

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Kukuš - Gъrciя.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.32-36