Mi otide ubava nevesta,
Mi otide na češma studena,
Da nalejet studena-na voda.
Mošne bila taja rzelija,
Konja jafna Zmeja Ognenova, 5
Mi otide na češma studena,
Mi ja najde ubava nevesta.
Izgovori Zmeja Ognenova:
"Aj ti tebe ubava nevesta!
"Čija s’ ćerka, čija si nevesta?" 10
Taja mu se s oko ne opuli,
Sade s usta ščo mu progovori:
"Tak’mi Boga, neznojna delijo!
"Ti me prašaš, pravo ća ti kaža,
"Kralju ćerka, a Markova sestra, 15
"A gosaodin Zmeju Ognenova."
Ot si dojde ubava nevvsta,
Ja pretekol Zmeja Ognenova,
Toga si je nejzi izgovori:
"Aj ti tebe, ubava nevesto! 20
"Kogo najde na studena voda?"
— "Aj ti tebe moji gospodine!
"Ja sn najdov neznojna delija,
"Pravo mu se s oko ne opuliv,
"Sade s usta ščo mu progovoriv, 25
"I me praša neznojna delija:
"Aj ti tebe, ubava nevesto!
"Čija s’ ćerka, čnja si nevesta?
"A ja si mu nemu otgovoriv:
"Ti me prašaš, pravo ća ti kaža: 30
"Kralju ćerka, a Marhova sestra,
"A gospodin Zmeja Ognenova."
Izgovori Zmeja Ognenova:
"A nevesgo, a dobro ubavo!
"Da ja sn bev s moja brza konja." 35
Obыčai i pѣsni tureckihЪ SerbovЪ : (vЪ Prizrѣnѣ, Ipekѣ, Moravѣ i Dibrѣ) : izЪ putevыhЪ zapisokЪ I. S. Яstrebova. S. PeterburgЪ : Tipografія V. S. Balaševa, 1886, XXIV+626., str. 78-79.
