Završil mi se sveti Ilija
Od Budim grada kraljeva ćѳrka.
Ščo pozovalo ralo svatovi:
Starogo svata sveti Nikola,
Čestnego kuma sveti Jovana, 5
Dva pobratima do dva anđela.
Ot kinisaje da mi odit,
Da mi je odit vo Budim grada.
Ce obzrnaje dva pobratima,
Koga vidoje, ščo da mi vidit? 10
Da mošne mi sѳ zѳta uvelo,
Zѳta uvelo nad brza konja.
Izgovorije dva pobratima:
„Da aj ti tebe sveti Ilija!
Da ščo si mi se mošne uvelo, 15
Mošne uvelo nad brza konja?"
Da izgovori sveti Ilija:
„Da aj vi vami dva pobratima,
Dva pobratima, do dva anđela!
Da kak' da ne su mošnѳ uveden? 20
Mi je odime vo Budim grada.
Dѳvojka ne zpa ščo liko imat,
Ščo liko imat, ščo stava imat,
Ščo su poarčil mnogu po neja.
Do tri tovari so drobno azno, 25
I tri prsteni se pozlatѳni."
Izgovorije do dva anđela:
„Da aj ti tebe sveti Ilija!
Da li za teja gajle si bralo?
Ne li trepni si na zlatni krili! 30
Da mi je stotneš, da mi je zgrmnѳš,
Iz vedra neba rosa porosi!
I da mi zѳmeš strebreno kotle,
A vo kotleto krs i bosilѳk.
Ća ni izlezѳt se Budim grada 35
I ća izlѳzѳt bela Marija,
Da ja poštrkaš svetena voda."
Otu mi strepna na zlatni kriljja
I mi je stotna i mi je zgrmna.
Iz vedra neba rosa porosi, 40
I mi izlezѳ Bela Marija,
Mi ja poštrka svѳtena voda.
S liko mi svѳtna, kak' jasno slnce,
S oči mi skripna, kak' s drobni zvѳzdi.
Ot mi ja zedѳ sveti Ilija. 45
Obыčai i pѣsni tureckihЪ SerbovЪ : (vЪ Prizrѣnѣ, Ipekѣ, Moravѣ i Dibrѣ) : izЪ putevыhЪ zapisokЪ I. S. Яstrebova. S. PeterburgЪ : Tipografія V. S. Balaševa, 1886, XXIV+626., str. 53-54.
