Čuma biet Bosno Saraeo;
na den hodяt po ilяda mina,
i pak mi se grada ne poznaat.
Koga umre eden sin u maйka,
toga mi se grada užalяlo!
Kata dena maйka na grob odit;
kata dena: - Sinko, dobro utro!
Kata večer: - Sinko, dobor večer!
I mi kъlnit cъrnana panukla.
- Ili ti йe harno, sinko, ploča ot karagroš?
Ili ti йe harno, sinko, zemьena postelя?
Ili ti йe harno, sinko, kamen pod zglave?
- Harno mi йe, maйko, kak po-harno!
Edno neščo, maйko, lošo mi йe,
ot tvoite, maйko, drobni soldzi!
Ne kъlni я, maйko, cъrnana panukla;
tuk kъlni go, maйko, Imera berbera;
zašč me briči, maйko, rano vo nedelя,
svila mi se, maйko, lюta zmiя;
vo perčinot mi, maйko, gnezdo prait;
ot liceto mi, maйko, meso яdit;
od očite mi, maйko, voda piet!
Ti se molяm, maйko, cъrno da ne nosiš;
ti se molяm, maйko, mnogo da ne plačiš;
ti se molяm, maйko, neprano da ne nosiš!
