Dete Malečkavo i Cъrna Arapina
Ostanalo Dete Malečkavo,
Malečkavo Dete sirotčence,
ni tatkovo Dete, ni maйkino;
a tatko mu niщo ne ostavil,
nito stoka, nito pokukьnina,
sad ostavil ždrebe Strižačence,
s zlatni griva i s zlatni kitici,
mu ostavil težkine borževi,
tok se čudit Dete šo da pravit,
kak da platit težkine borževi.
Йe mislilo Dete adžamiя,
йe mislilo i йe premislilo;
da si zemet ždrebe Strižačence,
da g'otnesat vo Nova pazara,
da prodaйet ždrebe Strižačence,
da si platit tatkovi borževi.
Toga stana Dete Malečkavo
i si яna ždrebe Strižačence,
i tъrgnalo po beli drumove,
da si odit vo Nova pazara
da prodavat ždrebe Strižačence;
ždrebe igrat po beli drumove,
ždrebe igrat nalevo, nadesno,
progovori Dete adžamiя:
- Igraй, ždrebe, sega naigraй se,
я te nosa na Nova pazara,
я te nosa tebe da prodada,
da si plata tatkovi borževi.
Pristignalo do češma šarena,
tamo sleglo Dete Malečkavo
da napiйet ždrebe Strižačence,
tuйe naйde hubava devoйka,
kode sedit na češma šarena.
Govoreše hubava devoйka:
- Aй ti tebe, Dete Malečkavo,
mnogu ti йe konьče nišanliя,
s zlatni griva i s zlatni kitici,
dal i ti si юnak kako nego
i dal si čulo, i dal si razbralo,
kя se ženit carevata kerka,
telяl vikal iz Nova pazara,
koйe mi йe юnak nad юnaka
i koй- imat konья Pelivana.
da si poйet vo Nova pazara,
tamo kя imat golema košiя,
kя tъrčaet šest saati mesto -
dva saati azmaci bataci,
dva saati pokraй Cъrno more,
dva saati sitnine kaldarmi,
koй kя izlezet юnak nad юnaka
i si doйet naй-napred na češma,
toй kя mene, Dete, da kerdosat,
zaščo я su carevata kerka.
Mi izlegla Cъrna Arapina,
mi izlegla košiя da pravit,
konя imat, Bog da go ubiйet,
konя imat žъlta Bedeviя,
nikoй mi se s nego ne nafakяt
da si tъrčat silnana košiя
poščo ti йe konьče nišanliя,
aйde, Dete, i ti obidi se,
belki tebe Bog kя ti pomožet,
da nadtъrčaš Cъrna Arapina.
Govoreše Dete Malečkavo:
- Aй ti tebe, hubava devoйko,
i я su si Dete Malečkavo,
a i ždrebe ludo adžamiя,
a pak mi йe ždrebe nekovano,
nekovano, ždrebe nesedlano,
nesedlano, ždrebe neuzdano,
pari nema da si go podkova,
я su Dete sirotče ostanalo,
ni tatkovo Dete, ni maйkino,
a ot tatka borževi ostanale,
я si oda vo Nova pazara
da prodada ždrebče Strižačence,
da izplata tatkovi borževi.
Se posegna hubava devoйka,
se posegna vo desni žebovi,
si izvadi dva gъrsta žъltici
i govorit na Dete Malečkavo:
- Aй ti tebe, Dete adžamiя,
na ti tebe dva gъrsti žъltici,
da podkoveš ždrebe Strižačence,
da mu kupiš edna zlatna uzda,
zlatna uzda i ot pero sedlo
i da kupiš za tebe oruže,
i oruže, i svetla promena,
i da odiš košiя da praviš,
я kя plata tvoite borževi.
Zede Dete dva gъrsti žъltici,
si razigra ždrebe po drumovi,
si otide vo Nova pazara,
si podkova ždrebe Strižačence,
srebro ploči, a ot zlato klinci
i mu kupi edna zlatna uzda,
zlatna uzda i ot pero sedlo,
i si kupi ot panzir dolama,
i si kupi težka bozdugana,
i si kupi kopie pozlateno,
i si kupi sabя dimiškiя;
koga Dete se si nakupilo,
si яfnalo ždrebe Strižačence;
koga tъrgna po ravni drumovi -
ot kaldarmi iskri otskakale,
i otišlo košiя da pravit;
š'aku beše Dete adžamiя,
vo košiя naй-napred letaše.
Koga vide Cъrna Arapina,
zaščo Dete naй-napred izleze,
progovori, Bog da go ubiйet;
- Aй ti tebe, Dete adžamiя,
konьče ti йe mnogu malečkavo,
a i ti si mnogu adžamiя,
se puknaйe kolani kuskuni,
kя te fъrlit dur vo Cъrno more.
Se izloga Dete Malečkavo,
pak si zapre ždrebe Strižačence
i si sleze ot nego nazemi,
duri sleze i duri se kači,
go zaminal Cъrna Arapina.
Ot яdovi ždrebe progovori:
- Aй ti tebe, Dete adžamiя,
vъrzi oči svilena šamliя,
я kя letna po beli drumovi,
da preteča Cъrna Arapina.
Progovori Dete Malečkavo:
- Letaй, ždrebe, kolku sila imaš,
da pretečeš Cъrna Arapina,
ne vъrzuva oči so šamliя.
Letna ždrebe po beli drumovi
i preteče Cъrna Arapina,
go preteče tokmo dva saati.
So glas vikat Cъrna Arapina:
- Bog te ubil, Dete Malečkavo,
al ne žališ ždrebe Strižačence,
mu izvadi belite džigeri.
Taman Dete ždrebe da si zapret,
progovori ždrebe Strižačence:
- Aй ti tebe, Dete Malečkavo,
ne li vidiš Arapin te ložet.
Sedi, Dete, ot mene ne slegaй,
kя te fъrla ot mene nazemi,
kя te naprava parče po parčinя.
Vtasa Dete na češma šarena,
go prečeka hubava devoйka,
ždrebe pokri so čova dъrvena.
Dete vtasa i Arap dovtasa
i govorit na Dete Malečkavo:
- Aй ti tebe, Dete adžamiя,
ne йe uner s konьi da tъrčame,
ela dvama da se obideme,
koй kя bidet юnak nad юnaka,
toй da zemet hubava devoйka.
Se fatiйe dva dobri юnaka
da se biйet s težki bozdugani,
bozdugani im se izkъršile;
zafatile s sabi da se biйet,
ostri sabi im se izkъršile,
se fatile v tenka polovina,
do poяs se v zemi zakopale.
Koga vide Cъrna Arapina,
ako beše Dete Malečkavo,
a po юnak izleglo ot nego.
Govoreše hubava devoйke:
- Aй ti tebe, hubava devoйko,
kogo sakaš lюbe da ti bidet,
ne li zeme edno parče sabя
i podaй mu vo desnata roka,
eden юnak ot nas da zaginet.
Se prežali, hubava devoйka
i si zede edno parče sabя,
я podade na Dete Malečkavo,
koga mafna Dete adžamiя,
koga mafna so desnata roka,
mu preseče glava ot ramena.
Toga stana Dete Malečkavo,
si я zede hubava devoйka,
si я fъrli zad sebe na konя,
я otnese vo carski dvorovi,
š'aku beše Dete Malečkavo,
Malečkavo, Dete adžamiя,
poščo beše юnak nad юnaci,
car posobra carevi, knяzevi
i posobra se roda-poroda,
si napravil svatba unerliя,
йe zadomil Dete Malečkavo,
Malečkavo, Dete sirotčence.
