- Deli Magdo, deli Magdelino!
Bila Magda, bila golem dяvol,
ukradnala bratovi klюčevi,
otvorila toй ladni zemnici,
otvorila šareni kovčezi,
ta nagrebla flюria žъltici.
Pobegnala Magda po Zagorьe,
ta nabrala zagorski ovnove.
U ovnite, oven za ilяdo,
na oveno, remik za dve ilяd;
na remiko, dzvonec za tri ilяd;
na dzvoneco, zъrno dъndalevo,
tiom bie, dalekom se čue,
dalek, dalek, do ravni drumove,
po drum vъrva kleti begligdžii;
po glas, po glas, kod Magda oйdoa.
Pa na Magda po-tio govora:
- Kazuй, Magdo, kolku ti sa ovni?
Kazuй, Magdo, da gi ne broime,
ne broime, Magdo, ne trošime!
Kazala gi deli Magdelina,
kazala gi dveste i dvaese.
Progovori kleto begligdžiiče:
- Kazuй, Magdo, kolku ti sa ovni?
Kazuй, Magdo, da gi ne broime,
ne broime, Magdo, ne trošime;
site ovni u beglik če ida,
i tizeka sos ovni če oйdeš!
Kazala gi deli Magdelina,
kazala gi dveste i dvaese.
Metna oči kleto begligdžiйče,
metna oči, ta ovni prebroi;
izkara gi trista i triese.
Site ovni u beglik otišli,
s nih e ošla deli Magdelina.
