Kralь, kralica dobro vino piя,
kralю služi mlado aznatarče,
a kralica - Ružica devoйkя.
Kralь kralici potio govori:
- Takom boga, kralice budinsko!
Eve stana devet godin dena,
ka služime naši dobri slugi,
ka ne sme si slugi promьenьili.
Haйde sega slugi da mьenьime:
tebe da e mlado aznatarče,
mene da e Ružica devoйkя.
Ružica se pod mustak usmina.
Kralici se vъrlo ne dosvide:
koga mana šakom prez obraza
i dve й sa oči izleteli,
ta leteli blizu, nadaleku,
blizu, dalek tri konaka mesto,
beli zъbi u skut popadnali.
Togaй vikna Ružica devoйkя:
- Lele, bože, lele, mili bože!
Zlo sos oči, kamo li bez oči!
Koй ke mene kьorava da čuva,
koй če mene kьorava da ranьi,
koй če mene po Budim da odi,
koй če mene čoa da si kroi,
koй če mene azna da si broi,
koй če mene momčeto da gleda?
Togaй vikna kralica budimska:
- Muči, muči, Ružice devoйkьo!
Я čem tebe timar arizati,
arizati sos Budima grada:
u Budima čoa nekroena,
u Budima azna nebroena,
u Budima budimski momčeta!
Čoadare čoa če ti kroя,
aznatare azna če ti broя,
a družki ti momče če ti gleda.
Togaй reče Ružica devoйkя:
- Lele, bože, lele, mili bože!
Opustela čoa nekroena,
koga nemam oči da a kroim;
opustela azna nebroena,
koga nemam oči da a broim;
opusteli budimski momčeta,
koga nemam oči da gi gledam!
Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.233-234
