Čeren Arapin i devette sina na deda Яna
Fala Bogu za čuda golema,
щo mi beše stari deda Яna,
deda Яna ot Svilena grada!
On imaše devet mili sina,
site devet vъrli kesedžii,
zapreli sa drumi i patiщa
i zapreli carevite azni.
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da zamine,
nema caru ordia da mine.
Щo mi beše caro Sulimano,
ličba liči po Stanbola grada:
- Lele, Bože, lele, mili Bože,
da koй če se, bre, юnak naйmeti
da otide u Svilena grada,
da si fane Яnovi sinove,
ni da bie. ni pa da gi mači,
živi da gi pri mene dokara?
Golem timar ot mene če zeme,
če mu dadem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina;
i če dadem toй Prilepa grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če dadem tova belo Skopie,
belo Skopie so se rodi mъrki ovni!
Liči caro tri godini vreme,
nikoй nema юnak da se naйme.
Koga doču Cъrna Arapina,
koga doču, Bog da go ubie,
usta sa mu kako na han vrati,
a uši mu kako dva vъršnika,
a zabite - dva diklя lozяrski,
a nodzete - kako dva tabana,
a rъcete - kako dva direka!
Toя mi e pouzdani юnak,
tri dni si e konя oružuval
i tri dni se ono posrebroval.
Ta zemalo sindžir devet alki,
ta si poйde na Svilena grada,
če da lovi Яnovi sinove.
Koga oйde pod Svilena grada,
tamo razpe toй moravi čadъr,
konя puщi trava da mu pase.
Ozdol ide stari deda Яna.
On go fana za belata brada,
izvъrte mu taя rusa glava,
turi sablя na beloto gъrlo:
- Kazuй, dedo, kazuй, stari dedo,
deka sedi stari deda Яna,
da kade sa negovi sinove,
щo sa site vъrli kesedžii?
Zapreli sa drumi i patiщa,
zapreli sa carevite azni,
pogubili carevata ordia.
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da zamine,
nema caru ordia da mine,
se si guba Яnovi sinove!
Če gi karam u Stanbola grada,
golem timar ot caro če zemem,
če mu zemem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina!
I če zemem caru Prilep grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se mъrki ovni!
Duma duma stari deda Яna;
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si insavli,
a pa я sam čovek яbandžiя,
яbandžiя яze kako tebe.
Я sam čulo Яnovi sinove,
de sa nogu vъrli kesedžii,
čulo sam' gi, ne sam gi videlo!
Opuщi go Cъrna Arapina.
Ozdol ide edna stara baba,
zaminala pokraй pri čadъro.
A on stana na юnački nodze,
ta я fana za rusata kosa,
izvъrte ю taя rusa glava, -
turi sablя na beloto gъrlo:
- Kazuй, babo, kazuй, stara babo,
deka sedi stari deda Яna;
da koi sa negovi dvorove,
da kade sa negovi sinove,
щo sa site vъrli kesedžii,
щo zaprea drumi i patiщa
i zaprea carevite azni,
pogubia. careva ordia!
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da si doйde,
zimaa я Яnovite sina;
nema caru ordia da mine,
se gi guba Яnovite sina!
Pratil me e caro Sulimano,
ni da biem, ni pa da gi mačim,
živi da gi pri nego otkaram;
on če bie, on če da gi mači!
Golem timar ot caro če zemem,
če mu zemem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina;
i če zemem caru Prilep grada,
Prilep grada s Markovoto ime;
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se rudi ovni,
ako kažeš, neče da zagineš!
Ako ne kažeš, če da te pogubim!
Togaй reče taя stara baba:
- Vitaй, miruй, Cъrna Arapina,
ti si turčin, ti si insavlia,
če ti kažem яze deka sedi,
deka sedi stari deda Яna;
a ne smeem ot negovi sina,
ako čuя, če da me poguba.
Pravo d'йideš niz Svilena grada,
če te sretna Яnovi dvorove,
dvorove sa lično zagradeni,
duvarьe sa ot kara groševe,
a portite ot žъlti žъltici.
Dvori sa mu s čoa pokrieni,
po čoa e kadife postlano.
Bog da bie Cъrna Arapina,
toй ne čeka baba da izduma,
vednъg stana na юnački nodze
i si sobra moravi čadъre.
Koga oйde na Яnovi dvori,
pusti dvori lično zagradeni,
duvarйete ot kara groševe,
a portite ot žъlti žъltici.
On počuka na belite porti,
nikoй nema porti da otvarя.
On si ritna konя Adžarina,
ta preripna prez visoko kale.
Ka ulezna Яnovi dvorove,
po dvori mu čoa pokrieno.,
po čoata kadife postlano.
Ka pogledna gore na čardaci,
na čardaci stari deda Яna,
de mi sedi, ta si ručok ruča,
ručok ruča vaklo, rudo agne
sъs negovi devet mili snahi,
devet snahi kato lюti zmii.
On si ruča vaklo, rudo agne,
oni stoя, ta mu divan čina.
Bog da bie Cъrna Arapina,
pa e turčin, pa si isaf ima,
pa si nehte ručok da im sgazi,
nel si čeka, ta ručok dignaa.
Pa se kači gore na čardaci,
ta si fana stari deda Яna,
ta go fana za belata brada,
izvъrte mu taя rusa glava,
turi sablя na beloto gъrlo:
- Kazuй, dedo, kazuй, stari dedo,
da kade sa tvoi devet sina,
щo sa site vъrli kesedžii,
щo zaprea drumi i patiщa
i zaprea carevite azni,
pogubia careva ordia?
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da si doйde,
zimaa я tvoi devet sina;
nema caru ordia da mine,
se gi guba tvoite sinove!
Pratil me e caro-gospodaro
da gi karam na Stanbola grada!
Golem timar ot nego če zemem -
če mi dade carstvo za godina,
za godina carstvo polovina,
če mi dade toй Prilepa grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se mъrki ovni!
Ako kažeš, neče da zagineš,
ako ne kažeš - glava če ti sečem,
tvoя glava na caro če nosim!
Togaй reče stari deda Яna:
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si isaf imaš,
če ti kažem, oti da ne kažem?
Eve stana dve nedeli vreme,
ka sa ošli po gora na lova.
Sega sa si džepana dovъršili,
tam da ideš, lesno če gi faneš.
Ni da bieš, ni pa da gi mačiš,
živi da gi pri menedokaraš,
da si prava proщenьe sъs mene,
golem bakšiš tebe če arižem,
če ti dadem porti ot žъltici!
Opuši go Cъrna Arapina,
pa si fana nihna stara maйkя,
pa я fana za rusata kosa,
ivvъrte ю taя rusa glava,
turi sablя na beloto gъrlo.
- Baraй, babo, varaй, stara babo,
kaži, babo, tvoi devet sina,
щo sa site vъrli kesedžii,
щo zaprea drumi i patiщa
i zaprea carevite azni,
pogubia careva ordia!
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da si mine,
zimaa я Яnovite sina;
nema caru ordia da mine,
se gi guba Яnovite sina!
Pratil me e caro Sulimano,
ni da biem, ni pa da gi mačim,
živi da gi pri nego otkaram,
on če bie, on če da gi mači!
Golem timar ot caro če zemem,
če mu zemem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina,
i če zemem caru Prilep grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se mъrki ovni!
Ako kažeš, neče da pogineš!
Ako ne kažeš, če da te pogubim!
Progovori nihna stara maйkя:
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si insavlia,
če ti kažem, oti da ne kažem?
Eve stana dve nedeli vreme,
ka sa ošli na gora na lova,
a gi nema ot lova da doйda.
Tam da ideš, lesno če gi faneš,
sega sa si džepana dovъršili.
Ni da bieš, ni pa da gi mačiš,
živi da gi pri mene dokaraš
da si prava proщenьe sъs mene!
Golem darok tebe če daruem,
če ti davam toй žъlto kadife!
Opuщi я Cъrna Arapina,
pa sa fana naй-stara etъrva,
naй-starata, Kalina nevesta.
Fanal я e za rusata kosa,
izvъrte ю taя rusa glava,
turi sablя na beloto gъrlo.
- Kaži, mome, Kalino nevesto,
kaži, mome, vaši devet mъža,
щo sa site vъrli kesedžii,
щo zaprea drumi i patiщa
i zaprea carevite azni,
pogubia careva ordia!
Eve stana devet godin vreme,
nema caru azna da si doйde,
zimaa я Яnovite sina;
nema caru ordia da mine,
se gi guba Яnovite sina!
Pratil me e caro Sulimano,
ni da biem, ni pa da gi mačim,
živi da gi pri nego otkaram,
on če bie, on če da gi mači!
Golem timar ot caro če zemem,
če mu zemem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina;
i če zemem caru Prilep grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se rudi ovni.
Ako kažeš, neče da zagineš.
Ako ne kažeš, če da te pogubim!
Togaй reče Kalina nevesta:
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si ipsavlia,
salte nemoй mene da pogubiš,
če ti kažem, oti da ne kažem?
Ama tebe molba če se molim,
щoto mi e staroto bratence,
nemoй nego u sindžir da turiš,
nemoй nego na Stanbol da karaš!
I on se lюto, bre, zaklinя,
deka neče staroto bratence,
deka neče u sindžir da tura,
deka neče na Stanbol da kara.
Togaй zema Kalina nevesta,
zemala e klюči ot zevnici,
otvorila dvanaese vrati,
u zevnici devet mila brata,
kato došli ot юnačka lova,
oružieto ot nih ostavili,
pa legnali i site zaspali.
Bog da bie Cъrna Arapina,
toя beše vъrli madžesnika,
omaя si devet mila bratя,
pa si zema sindžir devet alki,
site devet u sindžir natura.
Pa izvadi kamdžiя troйopračna,
щoto mi e s kuršum potkitena,
ta si bie devet mili brata.
Zafana si ot staroto brate,
koga udri naй-maloto brate,
ono ripna na юnačke nodze,
na tri mesta sindžir skinalo,
eli mi e юnak omaяno,
ta ne znae boйok da se bie.
Bog da bie Cъrna Arapina,
toй go fana, drug mu sindžir turi.
Pa gi zabra, Bog da go ubie,
pokara gi po ravni drumove.
Sъlzi roni nihen stari baщa,
sъlzi roni i Bogu se moli:
- Lele, Bože, lele, mili Bože,
daй mi, Bože, щo se tebe molim,
paй da vidim moi devet sina,
da se vъrna u moi dvorove,
ta pa togaй duša da mi zemeš!
Sъlzi roni nihna stara maйkя
i ona se taka Bogu moli:
- Aй sъs zdrave, moi devet sina.
Daй mi, Bože, щo se tebe molim,
da se vъrna moi devet sina,
da gi vidim u moi dvorove,
ta pa togaй duša da mi zemeš!
Sъlzi roni Kalina nevesta,
sъlzi roni starata etъrva,
sъlzi roni, em se Bogu moli:
- Daй mi, Bože, щo se tebe molim,
natam d'йida naši devet mъža,
večem navam živi da ne doйda!
Bog da bie Cъrna Arapina,
otkara gi po ravni drumove,
em gi kara, em im pesen poe:
- Aйde, aйde, devet mila brata,
zaщo ste se čuli i pročuli,
de ste site vъrli kesedžii?
Zapreli ste drumi i patiщa,
ne davate pile da preleti!
Я vi fanah, Cъrna Arapina,
ni biйeni, ni pa ste mačeni.
Živi če vi pri caro otkaram,
golem timar ot caro če zemem -
če mu zemem carstvo za godina,
za godina carstvo polovina;
i če zemem caru Prilep grada,
Prilep grada s Markovoto ime,
i če zemem caru belo Skopie,
belo Skopie so se mъrki ovni!
Nasred drumi toй češma šarena,
de mi teče voda niz dve dula!
Videa я devet mili brata,
pripiщea kato lюti zmii:
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si insavlia,
я opuщi edin ot bratяta
da napoi braйkя studna voda!
Щoto mi e naй-maloto dete,
ono mu se naй-veče moleše:
- Boga tebe, Cъrna Arapine,
ti si turčin, ti si insavlia,
opuщi mi mene edna raka,
kef ti leva, more, kef ti desna,
яze braйkя voda da napoim.
A zaщo sъm яze naй-malenko,
neče mene braйkя alal da mi čina.
Bog da bie Cъrna Arapina,
on mi e юnak pouzdani,
sam se uzda u kletoto sъrce,
deka nema юnak kato nego.
On stana i dvete mu race opuщi.
Dode ono nadzad da pogledne,
dete bъrkna u svilni džepove,
ta izvadi nože iz džepove,
ta preseče site devet alki,
ta opuщi site devet braйkя!
Ta fanali Cъrna Arapina,
s pъrstite mu duša izvadia,
a s noftite cъrva iztočna.
Naturali cъrvьe po kamenьe,
ta usmъrde, Bog da go ubie,
ta usmъrde drumi i patove.
Oni sa se nadzad povъrnali.
Ka si ošli doma na dvorove,
щom gi vide nihen stari baщa,
vednъg se e s duša razstanal.
Videla gi nihna stara maйkя
i ona se s duša razstavila.
Videla gi starata etъrva,
videla gi Kalina nevesta,
pobegnala ona da izbega.
Puщilo se maloto bratence,
fanalo я za rusata kosa,
zatvori я dъlboki zandani.
Pa sobraa nihna mila roda,
pogrebaa maйka i pa baщa,
pa turili sofri i trapezi,
izkarali starata etъrva,
izkarali я iz dъlboki zandan,
izkarali я nasrede ravni dvori.
Zakopali я u cъrnata zemя,
zakopali ю nodze do kolena,
zasipali я so sitno kamenьe,
namazali я loя i vosaka,
nasipali я skomriя rakiя,
ta pa sa я bratя zapalili!
Živa gori, Bog da я ubie,
živa gore tri dni i tri noщi.
Oni seda, ta si vino piя, v
ino piя, na roda dumaя:
- Gledaйte si, bratя, zapazuйte
veče druga žena taka da ne pravi,
živi maže da si ne izdava
da gi gubi Cъrna Arapina.
