Car Murad Beg, Яnkula voйvoda i Sekula detence
Kniga pišit cara Murat Bega,
mu я prakяt Яnkulu voйvoda
i vo kniga pismo napišano:
"Eй Яnkula, moi pobratime,
kak imafme bratstvo i pobratimstvo, 5
ti da zemeš tvoe možko dete
i da zemeš hubava nevesta,
da mi doeš u mene na gosti."
Kniga gledat Яnkula voйvoda,
kniga gledat, pod mustak se smeet.
Go dogleda Яnkulica mlada
i si prašat Яnkula voйvoda:
- A Яnkula, moi gospodine,
šo mi gledaš taя bela kniga,
kniga gledaš, pod mustak se smeeš.
- Tak mi Boga, Яnkulice mlada,
nel me prašaš, pravo kя ti kaža -
kniga pratil cara Murat Bega,
a vo kniga pismo napišano -
pobratime, Яnkulo voйvodo,
kak sme imale bratstvo, pobratimstvo,
da si zemeš tvoe možko dete,
da si zemeš hubava nevesta
i da doeš u mene na gosti.
Govoreše Яnkulica mlada:
- Aй ti tebe, moi gospodine,
poslušaй me šo kя ti se mola -
čumu ti e tursko pobratimstvo?
Govoreše Яnkula voйvoda:
- Stani, stani, mlada Яnkulice,
promeni se, kakvo šo si došla,
i promeni naše možko dete,
i umesi dve beli pogači,
i natoči dve zdravici vino,
i podsedlaй do dva bъrzi konьi,
kя odime u cara na gosti.
Toga stana Яnkulica mlada,
si umesi dve beli pogači
i natoči dve zdravici vino,
i podsedla do dva brъzi konьe,
si promeni svoe možko dete,
se promeni mlada Яnkulica,
se promeni, kako šo mi došla,
se kačie na brъzite konьe,
kinisae po beli drumovi,
da si odit u cara na gosti;
poščo beя silni, brъzi konьe,
ot drumovi mogli se krevae.
I zagleda cara Murat Bega,
i zagleda ušče otdaleku,
kode idet Яnkula voйvoda.
Govoreše cara Murat Bega:
- Eй ranilo, eй sitno ranilo,
nel slezite dolu v ramni dvori,
hubavo da porti otvorite,
prečekaйte Яnkula voйvoda;
ko kя vlezet vo ramnite porti,
яko da i porti zatvorite,
navalite dva silni ognevi,
izpečite Яnkulovo dete
i zemite vaši ostri sabi,
fatite go Яnkula voйvoda,
presečite nozi do kolena,
presečite roci do ramena,
izvъrtite obe crъni oči,
fъrlite go vo temni zondani,
da go яdet Veda guščerina;
donesite mlada Яnkulica,
kačite я v šarena odaя,
e dostoйna carica da bidet.
Poslušalo sitnoto ranilo,
mi slegoйe dolu v ramni dvori,
hubavo i porti otvorie,
prečekaйe Яnkula voйvoda.
Koga vleze Яnkula voйvoda,
яko mi i porti zatvorie,
navaliйe dva silni ognevi,
izpekoйe dete Яnkulovo.
Mi fatiйe Яnkula voйvoda,
izvadie svoi ostri sabi,
presekoйe nozi do kolena,
presekoйe roci do ramena,
izvrъteйe obe crъni oči,
go frъlie vo temni zondani,
da go яdet Veda guščerina.
Я zedoe Яnkulica mlada,
я kačie gore na divani,
я otnesoe v šarena odaя,
na car Murat carica da bidet.
Postoяla, šo mi postoяla,
postoяla tri godini vreme,
dur stignala edno možko dete.
Car Murat si nigde ne izlegol,
ne veruval mlada Яnkulica
da ostavit sama u palati.
Koga stigna teя možko dete,
car Murat se mnogo izveruva,
toga stana cara Murat Bega,
kak imaše kюdi i adeti,
toй si zede svoя tebabiя,
si otide gore vo planina,
si otide lovčok da si lovit.
Toga stana Яnkulica mlada,
si otide vo temni zondani
i si vikat, šo mi glas я dъržit:
- A Яnkula, moi gospodine,
dal si živo, ili si umreno?
Progovori Яnkula voйvoda:
- Aй ti tebe, Яnkulice mlada,
Яnkulice, moe verno lube,
я su živo i ušče po zdravo,
ne m'izede Veda guščerina;
dal mi Gospod sofra gospodarska,
dal mi Gospod i roci, i nozi,
i moite obe crъni oči,
al ne moža nikak da izleza.
Progovori Яnkulica mlada:
- A Яnkula, moi gospodine,
я kя zema kluči ot zondani,
da otkluča vrati ot zondani,
da si odiš doma na dvorovi,
pak da doeš, i mene da zemeš.
Toga zede kluči ot zondani
i otvori vrati ot zondani,
go izprati Яnkula voйvoda,
go izprati doma da si odit,
Koga trъgna Яnkula voйvoda,
koga trъgna doma da si odit,
Яnkula se na pъt razmislilo,
sam na sebe teя si velilo:
- Fala Bogu, fala edinego,
da si oda doma na dvorovi,
я si nema nigde i nikogo;
я si ima edno milo mnuče,
milo mnuče Sekula Detence,
я kя poйda u nego na gosti.
Si otide Яnkula voйvoda,
si otide na vitite porti,
klukum klukat i na ime vikat:
- Otvori mi, Sekula Detence.
Ne izleze Sekula Detence,
tok izleze Sekulica mlada.
Koga go vide na vitite porti,
ot straovi nazad se vratila
i govorit Sekulu Detence:
- Aй Sekula, moi gospodine,
na porti došla neznoйna deliя -
rusa kosa duri do poяsi,
a pak nokti kak ostri srъpovi.
Na Sekula načas mu teknalo.
Progovori Sekulice mlada:
- Aй ti tebe, Sekulice mlada,
teя ne e neznoйna deliя,
toku mi e moi mili vuйko,
šo go nemat tokmo tri godini.
Koga izleze Sekula Detence,
si otvori svoi viti porti
i si vide svoi mili vuйko,
mili vuйko Яnkula voйvoda.
Koga mi se oba pregrъnae,
edna reka sъlzi mi poteče.
Si go fati za desnta roka,
si go kači gore na divani
i si vikna dva mladi berberi -
eden berber kosi da mu bričit,
drugi berber nokti da mu sečet.
Go promeni v ruvo nenoseno,
mu obleče ot panzir dolama.
Govoreše Sekula Detence:
- Aй ti tebe, moi mili vuйko,
al kя odime vunя da zememe,
mila vunя Яnkulica mlada?
Toga reče Яnkula voйvoda:
- Tak mi Boga, moe milo mnuče,
sega tamo oba kя odime,
da si zemem tvoя mila vunя,
tvoя vunя, moe pъrvo lube.
Si яfnae do dva brъzi konьe,
si zedoe dva sivi sokoli,
kinisae po beli drumovi,
zadigae mogli i prahovi;
šo brevae do dva brъzi konьe,
otdaleku rosa zarosila.
I zagleda cara Murat Bega,
i zagleda uщe otdaleku,
i prašaše Яnkulica mlada:
- Eй carice, Яnkulice mlada,
dali imaš golema rodnina,
šo mi idet golema potera.
Govoreše mlada Яnkulica:
- Tak mi Boga, care Murat Begu,
я si nemam nikakva rodnina,
я si nemam nigde i nikogo,
я si imaf edno pъrvo lube,
pъrvo lube Яnkula voйvoda
i nego go s prevara ubifte,
go frъlifte vo temni zondani
da go яdet Veda guščerina.
Toga stana cara Murat Bega
i govori na sitno ranilo:
- Eй ranilo, eй sitno ranilo,
nel slezite dolu v ramni dvori,
яko porti da i zatvorite,
zaščo- idet golema potera,
da ne stanet golema dravala.
Toga sleze sitnoto ranilo,
poslušae cara Murat Bega,
яko mi й porti zatvorilo.
Pristignae Яnkula i Sekula,
pristignae na vitite porti;
pusti porti site zatvoreni,
klukum klukat i na ime vikat:
- Otvori ni, care Murat Begu!
A car porti яko zatvorilo,
nemat porti koй da i otvorit.
Toga mi se dvata razlutile,
izvadie dva sivi sokoli,
i kladoe na desni kolena;
koga pisnae dva sivi sokoli,
sami mi se porti otvorie,
vo stred dvori porti oterae.
Si vlegoe dva dobri юnaka,
si vlegoe vo ramni dvorovi,
izvadie sabi dimiskii,
posekoe sitnoto ranilo;
se kačie gore na divani,
go fanae cara Murat Bega
i carica mlada Яnkulica,
i neйzino milo možko dete,
i slegoe dolu v ramni dvori.
Go fatie cara Murat Bega,
mu presekli roci do ramena.
Govoreše Sekula Detence:
- Aй be, moя mila vunю,
dali sakaš dete da go čuvaš,
il i nego da go izpečeme.
Govoreše Яnkulщca mlada:
- Aй ti tebe, moe milo mnuče,
я otgoref ot moeto čedo,
da ot teя kuče zakučano!
Kak sakate, take pravite mu.
Toga stana Sekula Detence,
si zavali dva silni ognevi,
si go klade dete da se pečet
i govori caru Murat Begu:
- Aй ti tebe, care Murat Begu,
zate tebe oči ti ostavif,
da si gledaš tvoe možko dete,
kako teя na ogon se pečet.
Koga dete na ogon izpekle,
si fatie cara Murat Bega,
mu izvъrtoe obe crъni oči,
go frъlie vo temni zondani,
da go яdet Veda guščerina.
I zaščo bil cara Murat Bega,
zaščo e bil risяnski dušmanin
i e gubil lugьe na pravina,
vo ednuž go Veda razkinala.
Toga stana Яnkula i Sekula,
se kačie gore na divani,
si sobrae stoka i bogatstvo,
si zedoe Яnkulica mlada,
si poйdoe doma na dvorovi,
povikae gosti priяteli, яle,
pile i se veselile, яle,
pile tokmo dve nedeli.
