Sultan Murad i Banovik Petъr - 1
Sъbral si e car Sultan Murata,
sъbral si e taя silna voйska
da si ide zemя Karadačka,
da pogubi car Banovik Petъr,
ta na Petъr carstvo da preotne.
Koga oйde car Sultan Murata,
ka si oйde s taя silna voйska,
ka si oйde pri Mastara grada;
sedel si e car Banovik Petъr,
sedel si e na visoki čardak,
sedel si e s dvanaese slugi,
ta si pie tova dobro vino;
sluga im e čestita carica,
ona služi tova dobro vino.
Pa pogledna ot ladna pendžara,
poglednala prez široko pole,
se e pole voйska pritisnala,
pritisnala, pri Mastara prišli.
Progovori čestita carica:
- Fala tebe, car Banovik Petъr,
я pogledni po široko pole,
sve e pole voйska pritisnalo.
Stani, kaži, car Banovik Petъr,
Mastar grada turci preotea.
Ka si stana car Banovik Petъr,
ta zabramči taя ostra sablя,
pa uяhna konя virogona,
pa si sreщna taя silna voйska,
sam si poйde sъs svoe юnaštvo.
I vednъg e sablя izvadilo,
veze sablя u юnački rъce,
pa razigra konя virogona,
pa izseče taя silna voйska,
se izseče taя silna voйska.
Bog da ubie car Sultan Murata,
sъkril se e pod kamilski samar.
Ka si oйde car Banovik Petъr,
otide si na svoi dvorove,
pa se kači na visoki čardak,
pa si pie tova dobro vino,
vino pie s dvanaese slegi.
Togaй stana car Sultan Murata,
ta si oйde u Stambula grada,
ta si puщi trimina telale,
ta si liča po Stambula grada:
- Koй če može юnak da se naйde
da si fane car Banovik Petъr!
Golemi mi pakosti napravi,
se mi istri taя silna voйska
i meneka češe da pogubi,
a я se skrih pod kamilski samar;
ta ne može mene da si naйde,
da me naйde, da si me pogubi.
Golema čem dara da go darim,
če mu davam neznano imane,
živ da fane car Banovik Petъr,
živ da fane, živ da go dokara.
Togaй nego darba če go darim,
če mu davam carstvo da caruva,
če mu davam grada Radomira,
če go darim sva Soluna grada.
Nikoй nema юnak da se naйde!
Ka oйdoa u Edrene grada,
tam naйdoa turče poturnяče,
deka pie, a ne opiva se,
koga spava, a ne zaspiva si.
Togaй stana turče poturnяče,
ta otide u Mastara grada.
Pa govori turče poturnяče:
- Fala tebe, car Banovik Petъr,
я sъm došel s tebe da pieme,
da pieme, da se nadpiйvame.
Čueno si i pročueno si,
če po-юnak ot tebeka nema.
Da pieme, oblog da pravime,
da pieme tri nedeli dena,
da pieme, da ne zadrememe.
Kogo napred dremka če odreme,
on če dade golema obloga.
Napravili golema obloga.
Dalo si e car Banovik Petъr,
dalo si e konя virogona.
Dalo si e turče poturnяče,
dalo si e golema obloga,
da go sluša tri godini dena,
da ne saka para, ni dinara.
Ka sednali s turče poturnяče,
ta sa pili vino troйogodsko,
ta sa pili s car Banovik Petъr.
Pili sa si dve nedeli dena,
nikoй može dremka da odreme,
nikoй može da si se opie.
Ka pokara trekя nedelя,
opil se e car Banovik Petъr,
opil se e i zadremal si e.
Togaй stana turče poturnяče,
ta si veze toй sitni sindžire,
ta okova car Banovik Petъr
i mu turi toй težki tumruci,
na nodze mu toй težki tumruci,
a na rъce dvoi belegii,
a na guša toй sitni sindžire.
Pa go kači konю virogonu,
zanese go u Stambula grada.
Ta pa duma turče poturnяče:
- Fala tebe, car Sultan Murata,
ete tebe car Banovik Petъr.
Davaй darba, щo če da mi dadeš.
Ete Petъr, щo če da mu praviš.
Togaй duma car Sultan Murata:
- Fala tebe, turče poturnяče,
izkaraйte car Banovik Petъr,
izkaraйte go na ravna mogila,
izkopaйte dupka do kolena,
zakopaйte car Banovik Petъr,
do kolena nego zakopaйte,
s kamene mu nodze zaglavete,
da ne može nanigde da mrъdne.
Pa oknete petstotin dželate,
ta da sečat car Banovik Petъr,
sečete go petstotin parčeta.
Stanalo e turče poturnяče,
izkaraa car Banovik Petъr,
izkaraa na ravna mogila,
izkopaa dupka do kolena,
zakopaa car Banovik Petъr,
zakopaa nodze do kolena,
s kamene mu nodze zaglavia,
pa ne može nanigde da mrъdne,
pa oknaa petstotin dželate
da si sečat car Banovik Petъr.
Potrošili petstotin sabli,
pa ne mogli parče da otseča.
Progovori car Banovik Petъr:
- Fala, vamo, petstotin dželate,
če strošite oщe petstotin,
vaši sabli neče da me pogubat.
Nel idete na moi dvorove,
ta sakaйte moя ostra sablя,
ta sakaйte, neka da vi я dada.
Togaй stana turče poturnяče,
ta otide u Mastara grada,
ta pa duma turče poturnяče:
- Fala tebe, Banoviki libe,
da si dadeš Banoviki sablя.
Turihme go pervi u ordiя,
da mu dadeš sablя da mu nosim.
Otgovarя nemu prъvno libe:
- Fala tebe, turče poturnяče,
ega oйde nemu ostra sablя,
ega oйde do negova rъka.
Pa si duma Banoviki libe:
- Fala tebe, turče poturnяče,
я se kači na visoki čardak,
tamo si e sablя zakačena.
Kačil se e turče poturnяče,
kačil se e na visoki čardak
da otkači taя ostra sablя.
Diga sablя, sablя da otkači,
pa ne može sablя da otkači.
Pa si duma turče poturnяče:
- Йela, kaže, Banoviki libe,
da otkačiš taя ostra sablя!
Ka si priйde Banoviki libe,
otkačila taя ostra sablя,
iznela я u ravni dvorove,
zakači mu sablя na sedloto,
a sablя se pozemi vlačeše.
Ka si oйde turče poturnяče,
ka si otide u Stambula grada,
ta zanese taя ostra sablя.
Redia se petstotin dželate
da si stura sablя ot sedloto,
nikoй može sablя da podigne,
da podigne, sabя otkači.
Togaй duma car Banovik Petъr:
- Fala vie, petstotin dželati,
ako vie tolko se boite,
fanete se vie dveste duši,
dveste duši za levoto ramo,
tresta duši za desnoto ramo,
puštete mi mene desnata rъka,
prikaraйte konя do meneka,
я če si, bre, sablя otkačim,
če otkačim sablя da vi dadem!
Puщia mu nemu desna rъka,
pa pri nego konя prikarali.
Togaй veze car Banovik Petъr,
pa si tъrgna taя ostra sablя,
pa izripna iz ravna mogila.
Se mogila ravniщe napravi
i poseče petstotin dželate,
pa ulezna u Stambula grada,
ta pogubi car Sultan Murata.
Pa živ fana turče poturnяče,
živ go fana, ta go živo odra,
pa mu koža sъs slama nagnete.
Pa si stana car Banovik Petъr,
ta si oйde na svoi dvorove.
