Stoяn domakin i zlobni gosti
Stoяn mi gosti čineše,
kako mi gosti pokani,
mnogo mu gosti doйdoa.
Čudil se Stoяn, počudil,
so šč da 'i gosti prečekat?
Niščo mi Stoяn nemaše;
sado toй ščo mi imaše
devet visoki planini,
kata planina bačila,
a v Šar planina, suriя,
otišol Stoяn, pretъrčal
na Iztočkata planina;
ot tamo Stoяn donese
do devet ovni kaleši.
Site 'i ovni zaklalo,
tuk da 'i gosti prečekat.
Sekъde gosti peяet.
Stoяnovite ne peяt,
юnak se Stoяn čudeše:
- Zaщo mi gosti ne peяt?
Pak mi se Stoяn začudil!
Otide Stoяn, pretъrča
Vo Pelisterska planina.
Donese ščo mi donese,
do devet rudi яgъnca,
site 'i devet zaklalo,
tuk da 'i gosti prečekat,
sekъde gosti peяet,
Stoяnovite gosti ne peяt,
Čudil se Stoяn, počudil:
- Zaščo mi gosti ne peяt?
Ščo vaka keif pemaet?
Pak mi se Stoяn vratilo,
otišol, ščo mi pretъrčal
vo taя Gaarska planina,
o tade ščo mi donese
do devet kravi яloi,
site 'i devet zaklalo,
tuk da gi gosti prečekat,
sekъde gosti peяet,
ušč Stoяnovite ne peяt,
pak mi se Stoяn začudil:
- Zaščo mi gosti ne peяt?
Otišol юnak, pretъrčal
na taя Šarska planina,
o tade Stoяn zabralo
suriя, ščo я načelo,
donese, ščo mi donese
do devet voloй hubai.
Site 'i devet zaklalo,
tuku da gosti prečekat,
sekъde gosti peяet,
pak Stoяnovite ne peяt;
Nikako keif nemaet.
Toga se Stoяn nalюtil,
ta ščo mi Stoяn veleše:
- Slušaйte, moй priяteli!
Zaščo mi keif nemate?
Ščo vi sum lošo storilo?
Ušče bd mene baraйte,
яz ovde da vi dbnesam!
Stoяnovite gosti veleet:
- Stoяne, baš domakine!
Sve dobro ni si donesol;
ušč karadža ti go sakame,
karadža, karagьozliя
so srebrenite rogoi;
toga ke keif storime,
toga i ke si peime.
Юnak mi Stoяn skoknalo,
otišol, ščo mi pretъrčal,
pak nazad v Šarska planina.
Kolko mi Stoяn otišol,
karadža mi se йzprail,
karadža, karagьozliя
Stoяnu ščo mu veleše,
sborveše i si plačeše:
- Stoяne, mili stopane!
Ne slušaй tvoй priяteli,
ne ti se tvoй priяteli,
tuk ti se tvoй baš dušmani!
Stoяne, mili stopane!
Dal ne znaйš i ne pametviš,
ščo dobro sum ti storilo?
Яz gazif mъtni poroi,
suriя ti я dbvardif;
яz vardef kravi яloi,
kak sakaš da me zakoliš?
Ne slušaй čuždži umoi!
Ako me mene zakoliš,
kukяta ke si zapustiš!
Юnak se Stoяn razduma,
i pak se nazad vratilo
ot taя Šarska planina.
Togaй si Stoяn veleše:
- I ak se gosti nalюtat,
lюtele se, ne lgotele,
karadža ne go zakolьvam.
Nazad si doma otišol.
Stoяnu gosti veleet:
- Stoяne, baš domakine!
Hič nas ne ni si lюbilo,
koga karadža ne nosiš!
Stoяn na gosti veleše:
- Lюtite, ne se lюtite,
karadža si go ne kolяm;
toй mi йe vol kъsmetliя,
ak si zakolяm karadža,
kukяva ke si zapustam!
Яz kukя ne si zapustvam!
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg