Mlada Sekulica, Sekula malečok, sedum paši, Korun kesedžiя i Sekuličinite bratя

Izvor: Викизворник


Mlada Sekulica, Sekula malečok, sedum paši, Korun kesedžiя i Sekuličinite bratя

Dvorьe metit mlada Sekulica,
dvorьe metit, drobni soldzi ronit!
Я dogleda neйzin stari svekor,
nače gъrlo toй da йe sboruvat:
- Čueš li me, mlada Sekulice!
Ščo dvorьe metiš, drobni soldzi roniš?
Dali ti se sdodealo dvorьe meteekюm
ili ti se sdodealo gosti čekaekюm
i mene izmet čineekюm?
Dali deka йe Sekula malečok?
Nače gъrlo nevestino da sboruvat:
- Čueš li me, stari svekre!
Leli me prašaš, i я ke ti kažam.
Ne mi se sdodealo dvorьe meteekюm,
nito gosti čekaekюm,
nito tebe izmet čineekюm,
nito pak deka йe Sekula malečok,
tuk mi se nažalilo za moite mili brakя,
zašč' otkak sum došla ovde,
nikak nazad ne sum se vratila,
ni so brakя moй sum se videla,
nito s moя mila maйka!
Togaй nače gъrlo svekrovo da sboruvat:
- Čueš li me, moя mila snao!
Zaščo mene ti mi ne kažuvaš,
kog si bila tolku užalana,
da te puščam da si odiš?
Aй mesi si dve beli pogači
i natoči dve zdravici vino,
osedlaй si tri konьi gьokati
i vikni go Sekula ot igranьe,
da promeniš i da go nakitiš;
promeni se i ti, nakiti se
vo tvoeto nevestinsko ruvo!
Go promena Sekulica mlada,
go promena Sekula, go naruži
i sama sebe taя se nakiti,
ta яvnaa dva konя gьokati.
I izprati stari neйzin svekor,
i izprati po tiйe beli drumoi
i načna Angeline da sboruvat:
- Čueš li me, gюzel Angelino,
Angelino, moя mila snao!
Uka Sekula da mi go poučuvaš,
zaščo ušče mi йe adžamiя;
nemoй nekoй šega da mu se podbiяt,
oti posle džuap ne moйš da daйš!
Kinisaa po beli drumoi,
kinisaa юnak i nevesta.
Koga doйdoa tie do polpati,
na drumoi beli šatori izrazpnati,
a v šatori silna voйska izpolneto:
v sedum šatori sedum paši pod nif,
seki paša po sedum ilяdi voйska;
Sekula go čekaat, Sekula da zagubat,
gюzel Angelina da mu я poplenat.
Nače gъrlo Angelinino da sboruvat:
- Čueš li me, Sekula stopane!
Kak da pominime ovaa silna voйska?
Da ne ni storat nekoя prevara!
Nače gъrlo Sekulovo da sboruvat:
- Čueš li me, hubaa neesto,
hubaa neesto, gюzel Angelino!
Tepdilь niйe ke si se storime,
ta taka niйe da si pominime!
Pominaa niz taa silna voйska,
pominaa, nikoй ne 'i pozna
Bog d' ubiet Gюra taйndžiя!
Toй otdaleko 'i vide i 'i pozna,
ot Sekula tepdilь йe izminal,
йe izminal s gюzel Angelina
Dade glas na sedumte paši:
- Ščo stoite, ščo čekate?
Toй, ščo йe tepdilь izminal,
toй beše Sekula s gюzel Angelina!
Paši se džitnaa po beli drumoi
i Sekula nazad se obdzъrna,
kade gledat - silna voйska po nego tъrčat!
Ako beše Sekula adžamiя,
ama koga silna voйska vide,
na Sekulica niščo ne kažuvat,
tuk ot paul mi zadrema
i skorenot ot noga go pušči.
I nače gъrlo Sekulovo da sboruvat:
- Čueš li me, gюzel Angelino!
Slezi malu ti ot konя,
da mi podaйš moяta skorena,
oti dremka mene me vatilo
i skoren mi ot noga padnalo!
Ta si sleze gюzel Angelina,
da mu podaйt negoviйot skoren,
i nazod taя mi se obdzъrnala,
ta videla silnata voйska, kaй tъrčat,
i mu velit na Sekula:
- Я vidi, Sekula, mili domakine,
silna voйska kade po nas tъrčat!
Nače gъrlo Sekulovo da sboruvat:
- Oй ti tebe, hubaa neesto,
hubaa neesto, Sekulice mlada!
Яz po-napred ot tebe я vidof,
tebe ne ti kazaf, da ne te uplašam!
Mori čueš li me, hubaa neesto!
Koga ke izvaam sabя ot nožnica,
ti po mene prao konя teraй;
koga ke sečam nalevo, nadesno,
i tebe da ne te zagubam!
Si izvade sabя ot nožnica
i nazad se Sekula povrati,
mi poseče, brate, seta voйska,
site sedum paši živi vagi,
im podseče podze do kolena,
im podseče rъce do ramena
i 'i naredi na beli drumoi.
- Oй ti vie, mori, sedum paši!
Eve ovde na beli drumoi
da čekate Sekula detence,
da čekate, koga ke pominit,
da pominit s ubaa neesta,
hubaa neesta, gюzel Angelina,
i Sekula da go zagubite,
gюzel Angelina da a poplenite!
Pa Sekula konя si potera,
a so sebe ubaa neesta.
Kinisaa po beli drumoi,
da mi odat kaй svoйte šurei.
Mi vlegoa vo gora zelena.
Tamam po ide strede vo gorata,
lelь Sekula dremka navalilo!
Nače gъrlo Sekulovo da sboruvat:
- Čueš li me, hubaa neesto,
hubaa neesto, moя pъrva lюbov!
Eve niйe vo gora zelena
nigde čoek na pat ne stretofme,
ni po pat da odit, ni nazod da idit,
eve dremka mene me navali.
Zapeй, mori, edna lepa pesma,
i я da se malu, bre, razsonam,
edna pesma malu rečoita,
malu rečoita, mnogo glasoita!
Nače gъrlo mlada Sekulica:
- Čueš li me, Sekula stopape!
Ovde mi йe gora aramiйska,
ovde mi йe Korun kesedžiя;
ako zapeam pesma glasoita,
gora ke zadzunit, šuma ke popadnit,
pa da ne čuet Korun kesedžiя,
da ni storit nekoя prevara,
zaščo mi йe s petstotin družina.
Toй me sakal tri godini vreme;
brakя me davaa, tatko i maйka ne davaa.
Togaй Sekula, brate, mi sboruvat:
- Mori reči pesma, я da se rasonam!
Mi zapea gюzel Angelina:
gora mi zadzuni, šuma mi popadna
i mi doču Korun kesedžiя,
i mi pozna ot йe gюzel Angelina.
Togaй Korun nače da sboruvat,
da sboruvat na svoя družina:
- Bre čuйte me, moяta družina!
Ene kaй vъrvit Sekula po drumoi,
po drumoi niz gora zelena,
so sebe nosit hubaa neesta,
hubaa neesta, gюzel Angelina;
toй mi odit kaй svoite šurei.
A koй možit Sekula da zagubit,
da я plenit gюzel Angelina?
Я ke go imam pъrvo do mene
i ke mu daam golemi bakšiši!
Site glai ničkum navedoa
More, natema go edno kleto vlaše!
Leli toa mi se navatilo:
- Я si možam Sekulu oružьe da vzemam!
Vi idete nazorum niz šumari.
Koga ke mu oružьe izvaam,
i togaй glas ke vi proglasam,
da doйdite, živ da go vatime!
Natema go ona kleto vlaše!
Ščo izleze na beli drumoi
i ot naul se stori slepo, ulogoo,
i se stori krivo i kilavo!
I Sekula pomina po drumoi.
A Sekula darčok go daruva,
go daruva tri žolti dukati.
Bog go ubil ona kleto vlaše!
Nače gъrlo vlaše da sboruvat:
- Ščo mi davaš tri žolti dukati?
A я sum si slepo, ulogoo:
nemam nodze, nemam ni pa rъce,
ni pa oči яzka da si gledam!
Harno te gospod ovdea donese,
ti ot ovdea mene da me krepiš;
golem sebep na mene ke storiš,
da m' otnesiš kaй ščo voda imat -
ak da nemam da si яdam,
bare so voda da si se ladam.
I te molam, za ime gospodoo.
ozaa dobrina mene da mi storiš,
ke ti bidit golema zadušbina!
I Sekulu mu se nažalilo,
ta na konьot zad sebe go klade.
Nače gъrlo Angelinino da sboruvat:
- Ne krevaй go, da n' йe gяolska prevara!
A Sekula ne mi я posluša.
Dupna konя, more, da mi odit,
a zad sebe uloga mi posit.
Natema go tova slepo vlaše!
Nelь mu stori golema prevara,
nelь mu stori gяolska magia
i Sekula na konь mi zadrema,
težka dremka mi go navalila.
I oružьe, more, mu izvade,
a Sekula ne mi s'usetilo!
Natema go ona kleto vlaše!
Leli toga ot konя mi sleze;
togaй vlaše glas mi proglasilo:
- Tъrčaйte bre, moяta družina,
da g' vatime živo, bre, Sekula -
nemat sabя, ni žolti bozdugan;
da g' vatime, da go pogubime,
da mu zeйme hubaa neesta!
Go dočuя negoata družiьa
i site mi na drumoй izlegle.
Mi tъrčaa prao kaй Sekula.
Togaй Sekula mi se razsonilo.
Koga gledat - luti kesedžii,
kaй tъrčaat, živo da go vatat!
Ko pobara sabя Sekula - я nemat,
ni pa sabя, ni žolti bozdugan!
Vide юnak, oti ne biduat,
vide ne vide - da ne go živo vatat!
Sabя nemat юnak, da se branit,
sabя nemat, ni žolti bozdugan!
Dupna konя юnak, mi pobegna,
mi ostai hubaa neesta!
Я zedoa luti kesedžii,
mi я nosat kaй bela šatora.
Pod šator sedit Korun kesedžiя.
Tamo mi я nosat gюzel Angelina.
Tamam й približaa do bela šatora,
togaй Korun mnogo se uveseli,
nače gъrlo Korun da sboruvat:
- Mori ela mi, gюzel Angelino!
Я te sakaf tri godini vreme,
gri godini s zakon da te vzemam;
tvoяta maйka i tvoйot tatko,
Angelino, ne mi te davaa;
eve sega s юnasto te zedof!
Togaй taя Korunu sboruvat:
- Togaй niйe ne si se zedofme,
ama sega ke si se vzememe!
Postoй, Korune, pesma da zapeam
na šega na ona kurvino kopile -
koga ne йe vredno neesta da nosit,
da ne vzemat so sebe neesta,
oti imat юnak nad юnaka!
Zapeala gюzel Angelina,
zapeala pesma lastoečki,
ščo ne možat tiйe da razberat:
- Oй ti tebe, Sekula, stopanine!
Lelь ti velef, ot ke ti storit,
ot ke ti storit gяolska prevara?
Oružьeto tebe ti go zedoa!
Koga tebe я te promenuaf,
sum ti klalo vo samur kalpaka,
sum ti klalo do tri luti streli.
Simni kalpak, streli da izvadiš,
prao tegni pod bela šatora,
da go udriš Korun kesedžiя!
Simna toga samura kalpaka,
si izvade do tri luti streli;
krivo pogleda, a prao mi pogodi,
mi go udri Korun kesedžiя,
mi go udri čelo megю oči,
obe oči Korunu padnaa.
Togaй dupna konя, kaй šator mi doйde,
gюzel Angelina sabя mu podade,
mu preseče Korunu glava do ramena,
a drugite - kogo pogubi, koй pobegna.
Mi go vati živo kleto vlaše:
- More, natema te, kleto vlaše!
Ne biduat ot naul slepo, ulogoo!
Mu podseče nodze do kolena,
mu preseče rъce do ramena,
mu izvъrte oči ot sgloboi,
mu izvъrte negoй cъrni oči,
go izvade pa beli drumoi:
- Ovde biduat slepo, ulogoo -
ne so laga, tuku navistina;
ovde čekaй Sekula da pominit,
da pominit, prevara da mu storiš!
Ta si zede Korunoa glava,
si я turi svileni disagi.
Si kinisa юnak po beli drumoi,
po sebe si zede hubaa neesta
i si poйde u svoi šurei,
a gюzel Angelina - u svoite brakя.
I prečekaa neйzinite brakя,
prečekaa zeta i svoяta sestra.
Večerot večera mi večeraa,
i nokьta tua mi nokevaa.
Drugiйot den mi se obdenilo,
gюzel Angelina nastred selo poйde,
so svoite drugački mi se vide,
mi se vide i mi se zdravuva.
Devoйkite horo mi igraat,
tanec vodit gюzel Angelina;
a momčaci - koй ripat, koй kamen vъrlat,
a pa drugi mi se borat,
a Sekula s decata si igrat.
Na neйzinite brakя drago ne im padna,
deka Sekula, bogme, йe malečok.
Ot brakя йe eden kaй nea bide
i na sestra brat йe йe sboruvat:
- Deйdi sestro, gюzel Angelino!
Nemoй atъr tebe da t' ostanit,
ot Sekula ke go zagubime!
Togaй sestra na brata sboruvat:
- Nemoй brate, taka ne sboruvaй,
da ne čuet, da ne vi zagubit!
Togaй brat йe sestre si sboruvat:
- Neka doйdit, koga toй йe юnak,
neka doйdit, kamen da mi vъrlat!
Angelina tanec mi otpušči,
si otide, Sekula go vikna,
mi go vikna Sekula ot igranьe:
- Dalь me čueš, Sekula stopane!
Haйde poйdi, kamen kaй ščo vъrlaat,
i ti kamen, bogme da mi vъrliš!
Koga kamen pъrvin ti ke vъrliš,
ti po-nazad malu da ostaniš,
a pak posle - kolku ščo ke možeš!
Mi otide kamen da mi vъrlat
i mi vъrli, nazad mi ostana;
posle, koga vъrli - ne se vide kaй otide!

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Prilep - Makedoniя.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.116-124