Marko pogubva troica arapi i otpuщa tri sindžiri robe
Na lюbov vele i govore Krali Marko:
- Da osedle pelivana konя,
da si odam na mal manastir,
da si slušam lepa liturgia,
ka ke velяt popove, gяkove.
Togaй vele tenka Angelina:
- Pъrva lюbov, Marko gospodaru!
Ka ke osedlяm konя pelivana,
da ti kopčam sabя dnmiškia
i pozlateno oružьe?
On pa vele, vele i govore:
- Ne ke odam voйska da voюvam
ilь dženk da kurdisam,
tuk ke odam na mal manastir,
ke si slušam lepa liturgia.
Nahrani ga pelivana konя
i ga napoi so tri vedra vino,
go osedli pelivana konя
i skrišom sabя mu ga klala:
podignala kavana, čuvana,
ta mu sabя zakopčila -
dimiškia devet pedi,
s dvanaeset bezcenni kamenя,
sos dvanaйset ogledala.
Stana Marko rano uv nedelя
i se hvъrli vъrz bъrzata konя,
mi kinisa po beli drumove.
Ka otide Marko do stret pъkьot,
ke go stretat tri cъrni arape,
ščo mi nosat tri sindžira robe:
edin sindžir se malki devoйki,
vtori sindžir se dobri юnaci,
treti sindžir se mladi nevesti!
Ka 'o videa Marka tri sindžire,
tйe site mi se razplakaa!
A na Marka greh mu e padnalo,
ta im vele na cъrni arape:
- Vi se molяm, tri cъrni arape,
izpuščeйte ot sindžira robe.
Togaй velяt tri cъrni arape:
- Hodi si, Marko, kъde si kinisal,
da ne te fatime v sindžir da te klademe,
ta da tegliš tri sindžiri robe!
Togaй na Marko žalь mu e padnalo!
Pobъrkal si sabя dimiškia,
sabя dimiškia, kope pozlateno,
pobъrkal si, tuku si ne našel!
Togaй si vele Krali Marko:
- Harno mi veleše moя gospodarka!
Ta ripna Marko ot konьot na zemя,
ta zakači Marko edin mali kamen,
malu-fnogu, trista oki težok.
Tamin čine s kamen da se bie.
Togaй visna pelivana konя,
i visnala, i prosboruvala:
- Nimoй, Marko, ti luda delio,
nim se biй so studeni kamen,
tuk se hvъrli na moяta gъrba,
da podigni kavana, čuvana,
da si vidiš sabя dimiškia -
devet pedi, dvapaйset bezcenni kamenя
ta so nea belьki huner ko činiš!
Ta posluša pelivana konя,
ta se hvъrli na konя na gъrbя,
da podngna kavana, čuvana,
da pomъkna sabя dimiškia.
Ka go videa cъrnite arape,
trigodišna treska mi 'i vtrese.
Skoro, skoro arapi se povъrkaa,
otъrgnaa nihni ostri sabьi,
mahnaa arape so tri ostri sabьi,
za da mu presečat tъnka polovina.
A Markova konя, dobra hunerdžia,
ona legna dolu, na kolena -
iztečea trite ostri sabьi,
iztečea nad Markova glava,
malu-fnogu, dva saata mesto.
Pa skoro arape si se povarkaa,
iztъrgnaa nihni boйni kopя;
so nih tie sakat da go udrat.
Pa iztečea buйnite im kopя,
iztečea nad Markova glava.
Togaй vikna Krali Marko:
- Gledaйte vaka, tri cъrni arape:
ni mahnuvam, ni hvъrlюvam,
na begane ke ve stignam!
Strah im padna na cъrni arape,
izpuščia arape da begat.
Pušči Marko po nih da gi gone,
i dostigna Kralevike Marko.
Ka gi stigna, so sabяta mahna,
do tri cъrni glavi im preseče.
Se povъrna nadzъde, sdrobi tri sindžire
i robeto Marko gi izpušči.
Da im vele, em govore:
- Haйde sega, momi i юnaci,
i vie, se mladi nevesti!
Koй otdek e, neka si otide!
Edin sindžir nek mi e za sveta nedelя,
vtori sindžir za Markovo zdrave,
treti sindžir za konьovo zdrave!
Pa si vena pelivana konя,
si otide na mal manastir,
pa si sluša lepa liturgia,
ka rečea popove, gяkove.
Ka si svъrši lepa liturgia,
si gi vikna popove, gяkove,
se duvuva Kralevike Marko,
se duvuva i se si prikaza,
ščo юner činil - arape pogubil, -
dali harno činil, ili lošo.
Togaй velяt popove, gяkove:
- Golem hair, Marko, si činil!
Duri ne e bilo, ne bi se slavilo!
Amin, bože, za fnogu godini!
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
