Marko krale so izmama i so pomoщta na malka Angelinka ubiva žъltiя Gine

Izvor: Викизворник


Marko krale so izmama i so pomoщta na malka Angelinka ubiva žъltiя Gine

Sъbrale se, nabrale se
do sedemdes i sedem kralя.
Sekoй se pohvalil - koй so brat,
koй so brat, koй so sestra,
ščo se pohvalil Žъlti Gine:
- Яz sъm - rekъl - utepal
do devedes i devetmina,
i iskam йošče da utepam
toa Kralьot Marko!
Ščo go doču kralь Enkulče,
mu padna mnogo težko;
stana da si šeta iz konьovi,
da si šeta iz konьovi tabli.
Ka go vide negova bъrza konя,
i mu reče: - E bre, Enkulče,
Enkulče, mlado adžamiйče!
Ščo si stanal da šetaš,
da šetaš v konьevi tabli?
Mu reče kralь Enkulče:
- Kak da ti kažam!
Sekoй se pohvali - koй so brat,
koй so brat, koй so sestra,
ščo se pohvali Žъlti Gine:
"Utepa devedes i devetmina,
йiskam йošče da utepam
toa Kralьot Marko!"
Ščo mu vele negova bъrza konя:
- Izpiš si edno cъrno pismo,
vъrzi si belo čevre na glavata,
prestegni mi devet kolana,
može яz da dostignъm:
oš da ne se poredeni
site čaša vedrenica.
Togava kralь Enkulče
si izpiša cъrno pismo,
si vъrza belo čevre na glavata,
si prestegna na negova konя,
si prestegna do devet kolane,
go vяhna i otide do Krali Marko,
mu kaža cъrnoto pismo.
Krali Marko, ka go vide,
si vяhna negova bъrza konя.
Koga otidoa, sedemmina beя,
beя poredeni so čaša vedrenica,
ošče sedemdest ne beя poredeni.
Ka go vide, Krali Marko
mu reče na Žъlti Gine;
- Ne йe fener tuka da si hvališ!
Stani sega tuka, Gine,
zare ke ti turam krъvta!
Žъlti Gine mu reče:
- Stoй, da si nasedlяm konяta!
Mu reče Žъlti Gino: - Aй sega da odim,
da odim na zeleni čaire.
Mu reče Krali Marko ot konь:
- Ti za mene da se dъržiš!
Može яz da go otepъm
na Žъlti Gino ot konь so nozte,
može яz da go udavam so plюnkite!
Sa skačia da se borat so юnastvo.
Tri dena i tri nokя se boria.
Щo mu reče Žъlti Gine:
- Ne й яzъk tolko dena щo se borifme?
Pak mu reče Žъlti Gino:
- Pogledni nagore da go všš
slъnceto deka otide!
Krali Marko pogledna na neboto -
Žъlti Gino mu seče remenot,
mu vъrza rъce paopaku,
go vъrza za negovata bъrza konя
i go povodi kato staro kuče.
Kralьot Marko mu reče:
- Ti da me nosiš
otkъde malka Angelinka,
otkъde neйnata meana,
zaщo tri godini sъm яl, pil
i ne sъm й platil;
ti da me nosiš na dva druma,
na dva druma, na tri pъta,
tam da me zakoliš -
tebe da te hvalяt,
mene da me hudat!
Žъlti Gine go nosi
otkъde malka Angelinka,
otkъde neйnata meana.
Ka go vide malka Angelinka,
mu reče na Žъlti Gino:
- Tegli, Gino, Žъlti Gino!
Donsi go tuka na to staro kuče,
zaščo tri godini mi яl, pil,
яl, pil i ne mi e platil!
Go vъrdza Žъlti Gino,
go vъrdza na konьot za direkot.
Sedna da go služi malka Angelinka;
bъrka vino i rakia - go opi.
Togava otide malka Angelinka,
go otvъrdza na Krali Marko,
Krali Marko go vъrdza na Žъlti Gino,
Ka se razbudi Žъlti Gino,
se tъrgna i ne može da se sovъrdze.
Mu reče Žъlti Gino na Krali Marko:
- Ti da me nosiš pa dva druma,
na dva druma, na tri pъta,
tam da mi sočiš moяta glava,
da me raztъrbušiš,
da viiš kolku sъrca imam.
Togava Krali Marko go nosi
pa dva druma, pa tri pъta,
tam mu seče negovata glava
i go raztъrbuši. Mu vide
edno sъrce razbudeno,
devet sъrca nerazbudeni!

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Vatilъk, Solunsko - Gъrciя.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.317-320