Marko krale i Vida Samovila

Izvor: Викизворник


Marko krale i Vida Samovila

Šetba šeta Marko Kralevik,
šetba šeta po gora zelena,
da izlovi edin suri elen.
Šetba šeta tri dni i tri nošči,
veke Marko voda ne nameri
da uladi gъrlo юnakovo;
kaй ščo voda, nito s parя vino.
Я prokъlnal zelenata gora:
- Aй ti goro, zelena gorice!
Da bi dal bog ogъn da t'izgori
i na prolet slana da t'popari,
zaščo nemaš edna kapka voda,
da ulada gъrlo юnakovo,
kaй ščo voda, nito s pari vino!
Mu govori Gюrgя Samovila:
- Mъlči, Marko, milen pobratime!
Nemoй klni zelenata gora,
ne йe ftesna zelenata gora,
tuk йe ftesna Vida Samovila;
zaklюčila dvanaйse izvori
sred gorata v edno suvo dъrvo,
po sve suvo, na vъro zeleno!
Marko edno, bre, mi se naйdi,
a drugo, toй mi se, bre, ustrami,
ta mi vяna taя bъrza konя,
baraй gazi, troši gora.
Ka rašeta po gora zelena,
go nameri tova suvo dъrvo,
po sve suvo, na vъro zeleno.
Ta go fati s težka bozdugana,
go iztroši komat po komata,
i mu stroši dvanaйse klюčovi,
ta pritekoa dvanaйse izvori.
Go začula Vida Samovila,
ta fatila edin suri elen,
em fatila do tri lюti zmii;
dvete zmii udzi mu gi klade,
a ednata kamšik я napravi.
Skoro Marko taя go dostigna;
mu se hvъrli Marko na ramena,
da m' izkъlka юnaškite oči.
Marko neйe verno йe se moli:
- Nemoй, sestro, Vido samovilo!
Nemoй kъlkaй moйte cъrni oči;
aku sakaš voda da ti plata.
aku sakaš so kara grošovi;
ak sakaš so žъlti florini!
- Gidi, luda bolgarino!
Ne mi trebe ni karagrošovi,
nito tvoi žъlti florini -
ke izkъlkam tvoй юnaški oči!
Mu govori Gюrgя Samovila:
- Aй ti, Marko, mili pobratime!
Ščo йe se moliš teйe kurve?
Ščo ne se moliš na rъce юnaški?
Ka dosegna Marko Kralevike,
ka я fati za rusite kosi,
ka я uzve sebe na kolena,
ka я klade konom na kolena,
i я fati s težki bozdugana,
taя verno Marko mu se moli:
- Krotko, Marko, krotko, bratko,
krotko mavaй težki bozdugana!
- Gidi, Vido, kurvo samovilo!
Moя molba na teb ne pomina,
ami tvoя na men ka ke pomini?
Marko izvadi sabя ot pazuva,
ta izseče Vida, bre, Samovila,
я izseče kъšeй po kъšeя;
kъrv da vidi markovata konя,
kъrv da vidi, kef da stori,
kef da stori i da litni,
i da litni gore navisoko,
gore na visoko po sinoto nebo!

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Dъmbeni, Kostursko - Gъrciя.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.22-24