Marko krale, orač, Markovica i turčin Šemšula ili Markoйčina nevernost i nakazanie
Orač orat vo gora zelena,
pesma peit mošne glasoita:
- Mu se čudam Markoe ot Prilepa:
čumu mu йe Markoe юnaščina,
юnaščina i pusta kraleščina,
ko mu lюbat mlada Markoica,
ko m' я lюbit Šemšula turčina?
Idet Marko ot gora zelena.
Marko orač ke mi go poslušat.
Mi se nogu Marko nasъrdilo,
a do polu bozdugan iztъrgnalo,
da mu zemit glaa do ramena.
Na čas Marko pišman se storilo,
malu Marko mi se podumalo
da si orač ario razopitat
dalь mamenьe, dalь йe navestina.
A bozdugan nazad si vratilo,
ta si bide kъde orač orat,
i na orač Marko mu govorit:
- Dobro юtro, neznaen pobratim!
- Daй bog dobro, neznaen delio!
- A ščo olku si se razpealo
ovaa pesma nogu glasoita,
glasoita, nogu razborita?
Dali ti йe niva nogu rodoita,
a voloi, nogu юnakoi?
- A eй gidi, neznaen delio!
I niva mi йe nogu rodoita,
i voloi nogu uяčeni,
ama i se čudam s Marka ot Prilepa:
zoščo mu йe pusta юnaščina,
zoščo mu йe i negoa kraleščina,
ko mu я lюbat mlada Markoica,
ko mu я lюbit Šemšula turčina!
I si peя, i nogu se čuda!
Toga Marko pъtot si tъrgnalo,
pъtot tъrgna, doma da si hodit.
Ta si vleze vo svoi dvoroi,
ta si sedna na bela kamena,
kъrših rъce ot beli kolena,
i si kъršig, drobni soldzi ronit!
Ta mi sleze mlada Markoica,
i mu velit Kralevike Marko:
- A eй gidi, Marko, mili stopane!
A zoščo olku si se užalяlo?
Ščo si kъršiš rъce ot kolena?
- A eй gidi, mlada Markoice!
Kako da n' su nogu užalяno:
doйde angel mene ot nebesi,
mene pravo ščo mi dokazalo,
ušče tri dni ke su živealo!
Tuk da mesiš do trine pogači,
da natočiš tri zdravici vino,
da 'i vikaš moi devet šuroi
i da vikaš starego Sekula,
i da vikaš (...).
da 'i vikaš, da se oprostime!
Bog я ubil mlada Markoica!
Ščo mi stana nogu nasmeяna,
si zapretna poli i rъkai,
ta mi mesi tri beli pogači
i natoči tri zdravici vino.
Ama neйze hatar й ostanalo,
zaščo ne йe reče za Šemšula turčina.
Toga taя nemu nasmenala:
- Alь ke vikaš devetne šuroi
i ke vikaš starego Sekula,
i ke vikaš (...)
ne ke vikaš Šemšula turčina?
Ščo йe velit Kralevike Marko:
- Povikaй go i Šemšula turčina.
Mi go vika starego Sekula,
i 'i vika do devetne bratя
i mi vika (...).
Pominala časta, zaminala.
Ta mi oйde u Šemšula turčina.
Tamo mi se nogu zabaila.
Duri taя nazad da se vratit,
časot vtasa neйzinite bratя,
bъrgu vtasa starego Sekula
i pred nea doma йe doйdoa.
Marko iztъrgna šarena dulьbia,
ta mi pulit po beli drumoi.
Eto mi я mlada Markoica,
a za rъka s Šemšula turčina.
Tie pъtem dvaйca se guškaet,
se guškaet, nogu se lюbeet.
I dovika neйzinite bratя,
ta im velit:
- Я na vi я šarena dulьbia,
populite po beli drumoi,
da vidite vaša mila sestra,
kъde idit s Šemšula turčina!
Site devet dulьbia zedoa,
site mi я nea populiя.
Toga Marko ta ščo im veleše:
- Ne v' su vikal, za da se prostime,
ot za tri dni ke su počinelo,
vй su vikal ova da vidite!
Zaščo mi йe mene юnaščina,
юnaščina i pusta kraleščina,
ko da a lюbat moя Markoica,
da a lюbit Šemšula turčina!
Bratя sestra si я prečekaa,
bratя sestra si я predzvonia!
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
