Marko Kraleviči i Musa Kesedžiя
Posili se silen zelen guщer,
posili se u tevni tevnici,
u tevnici u Edrene grada,
u Edrene kraй sinьo izere,
ta йe gъltal cъrni tevničare.
Pukarali Marko do zatvora
da go glъtne silen zelen guщer,
douči go Vela samovila:
- Heй ti, Marko, heй ti, mili sinko.
Ka ulezneš u tevni tevnici,
ti si podaй desnoto koleno
da ti glъtne silen zelen guщer,
pa izpravi tvoя desna noga,
ta rahčepi silen zelen guщer.
Ka ulezna Marko u tevnici,
podade si desnoto koleno,
ta mu glъtna silen zelen guщer,
izpravi si taя desna noga,
ta rahčepi silen zelen guщer.
Pa йe ležal tri godini vreme,
čuvala go Vela samovila,
donosi mu po malogo lebed.
Otkole sa Marko zatvorili,
padna Muso pod Stanbola grada,
pod Stanbola u ravno livadьe,
ta йe sedel tri godini vreme.
Nikoй Musa za юnak ne znae,
se si s Musa šega podbivali.
Samsi caro, cara Sulimana,
on si podbil šega sъs Musote -
ne mu daval pari za arčene,
ni mu daval drehi za premena,
ni mu daval leba za ručanьe.
Nastanalo četvъrta godina,
prati pismo Muso Kesedžia,
pa go prati u Stanbola grada:
"Mlogo zdrave, care Sulimane,
ti si biйeš šega sъs meneka!
Eve stana tri godini vreme,
tize mene za юnak ne znaeš,
ne mi prati pari za arčene,
ni mi prati drehi za premena,
ni mi praщaš leba za ručanьe,
ta si biйeš šega sъs meneka;
я čem, carю, ot dneska sъs tebe.
Utre rano kraй Stanbola če sъm,
kraй Stanbola, kraй bela Morava,
Morava če s kaldarm da pokriem,
voz Morava kale če zagradim,
ot Morava dur do beli Dunav,
na kaleto porti če ostavim,
voz portite kuli če zagradim,
na kulite čengele če turim,
če ti vesim hodži i hadžiя,
če ti vesim paši i vezire,
sičko carstvo če da ti potrošim.
Щo doodi priod ot narodo,
se čem, carю, яze da go zimam,
aznite če яze da ti zimam;
sъs imanьe kuli če napъlnim,
pokraй kuli imanьe če sipem,
koй promine, carю, da gi gleda,
sičko carstvo čem da ti potrošim,
če te turim, carю, u nevolя."
Ka йe rekъl, se йe taka bilo.
Utre rano kraй Stanbola doйde,
kraй Stanbola, kraй bela Morava,
kraй Morava kaldarme pokrilo,
voz kaldarme kale zagradilo
ot Morava dur do beli Dunav.
Sički drumi carski йe zaprelo,
na kaleto porti ostavilo,
voz portite kuli zagradilo,
na kulite čengele turilo,
ta mu vesi odži i adžii
i mu vesi paši i vezire.
Щo doodi priod ot narodo,
se йe zimal Muso Kesedžia,
carski azni se gi Muso zemal;
sъs imanьe kuli napъlnilo,
pokraй kuli imanьe sipalo,
koй ka mine, imanьe da gleda;
turilo йe caro u nevolя,
sičko mu йe carstvo potrošilo.
Togaй vikna cara Sulimana:
- Heй ti tize, paša Gюmюšliю,
i tizeka, paša Nikopolski,
i tizeka, paša Drenopolski.
Я dignete paši i vezire,
i dignete naša silna voйska,
silna voйska devedese ilяd,
ta oйdete kraй Stanbola grada,
kraй Stanbola, kraй bela Morava,
udrete se s Muso Kesedžia.
Ako može Muso da hvanete,
da možete da go pogubite,
щoto ima u kuli imanьe,
se čem, paši, vam da go poklonem!
Togaй stana paša Gюmюšlia,
i si stana paša Nikopolski,
i si stana paša Drenopolski,
dignali sa paši i vezire
i dignaha nihna silna voйska,
silna voйska devedese ilяd.
Otidoa na Musovi kuli,
zagradia Muso Kesedžia,
a Meso se ot kuli smeeše:
- Skoro яze ne sъm яgniщa klal,
te mi vodi paša Gюmюšlia,
te mi vodi nemu silna voйska
da gi kolim kaй vakli яgniщa!
Togaй slezna ot visoki kuli,
ta pa ne щe voйskata da gubi,
naй izlovi paši i vezire
i izlovi odži i adžii,
izvesi gi kraй Stanbola grada,
a voйskata se nazad povъrna,
na voйskata duma kazuvaše:
- Seki vie doma da si idete,
Vaše carstvo яze prezimuvam
Do dneska йe cara Sulimana,
ot dneska яze čem car da bъdem,
em bez voйska яze če caruvam!
Koйto misli s mene da se biйe,
koйto misli, neka zapoveda,
я čem samsi u boй da ulazim.
Na caro йe carstvo prevezelo,
turilo йe caro u nevolя,
sičko mu йe carstvo potrošilo.
Otgovara cara Sulimana:
- Lele, male, lele, stara male,
kaži, male, щo če da mi kažeš,
carstvoto mi, male, prevezeha,
otъvna go Muso Kesedžia!
Щoto beha glavnite mi paši,
izvesi gi kraй Stanbola grada,
voйskata mi, male, se razpuщi,
seki voйnik doma da si ide.
Kaži, male, щo če da me učiš?
A maйkя mu togaй otkazuйe:
- Fala, sinko, care Sulimane,
da kakvo čem яze da te učim?
Dode beše Marko Kraleviči,
on trieše takvia юnaci,
a vie go mlado pogubihte -
zatvori go u Edrene grada,
u Edrene, u tevni tevnici,
ta go glъtna silen zelen guщer.
Я si prati tri bъrzi telale,
neka oйda u Edrene grada
da otklopa kraй cъrni tevnici,
da ne bъde Marko u tevnici -
negovo йe sъrce kamenito,
da ne bъde pa živ u tevnici.
Vednъg praщa cara Sulimana,
vednъg praщa tri bъrzi telale.
Otidoa u Edrene grada,
otklopia kraй cъrni tevnici,
a Marko йe bil živ u tevnici.
Ka izlezna Marko niz tevnici,
do poяs go kosi zagъrnali,
preveza si kosi prez ramena,
pa si poйde kod car Sulimana.
Vednъg vikna cara Sulimana,
vednъg vikna četirese slugi,
щo bričea cara Sulimana.
Obričia Marko Kralevike.
Pa go pita cara Sulimana:
- Fala tebe, Marko Kraleviči,
mož li, Marko, s Musa da izlezneš,
da izlezneš Musu na belega ?
A Marko mu togaй otkazuйe:
- Možem яze, care Sulimane!
Da mi naйdeš Šarko dobra konя,
da otpuщiš troica telale,
neka liča ot grada na grada,
neka liča ot kraйnina na kraйnina,
če da svirne Marko Kraleviči,
če da svirne, konю da si traži,
nemoй neщo narod da se splaši.
Izpratil йe cara Sulimana,
izpratil йe troica telale,
ta ličili ot grada na grada,
če si svirne Marko Kraleviči,
če si traži Šarko dobra konя,
nemoй neщo narod da se splaši.
Ka izlezna Marko Kraleviči,
ka izlezna na visoki kuli,
ta pa svirna, kolko щo si može.
Kato svirna Marko Kralevike,
po sička йe zemя glas iznelo.
Šarko konя u Filibe grada,
u Filibe u gъsta ordia,
tamo йe bil Šarko sakadžia,
grebli voda ot Marica reka.
Ka go doču Šarko dobra konя,
vednъg Šarko pri Markote doйde
i donese rъka ot юnaka.
Ka go fana Marko Kraleviči,
kakvo opna konя za opaška,
Šarko konя na kolena padna.
Togaй Marko na cara kazuva:
- Fala tebe, care Sulimane,
oslabnel mi Šarko dobra konя.
Daй mi muvlet četirese dena
da posedim na visoki čardak,
da popiem vino troйogodsko,
da poručam taя bela leba,
kon da zobim crъvena čenica,
da go poim vino troйogodsko,
pa togaй če s Musa da izlazim,
da izlazim na Muso na sreщa.
Dal mu caro četirese dena,
ta posede na visoki čardak,
ta si йe pil vino troйogodsko
i si ručal taя bela leba,
konя zobil cъrvena čenica
i go poil vino troйogodsko,
pa na caro togaй otkazuйe:
- Heй, fala ti, care Sulimane,
sega sakam sablя da mi kupiš!
Izvadil йe cara Sulimana,
izvadil йe do trista dukati,
pa gi dade Marku Kraleviči
i na Marku togaй otkazuйe:
- Я si poйdi po Stanbola grada,
ta si kupi sablя, kakva sakaš.
Poйde Marko po Stanbola grada,
pa ne može sablя da nameri,
naй nameri Petъr bičakčia,
napravi mu sablя, kakva saka,
napravi mu sablя se ot zlato.
Togaй Marko potio govori:
- Fala tebe, Petre bičakčio,
na щo sega sablя da obidim?
A Petъr mu togaй otkazuva:
- Obidi я na kovačnicata.
Kato mahna Marko Kraleviči,
ta preseče studeno železo.
Togaй Marko na Petъr govori:
- Fala tebe, Petre bičakčio,
я si podaй tvoя desna rъka
da ti platim, sablя щo ti čini.
On podade taйя desna rъka
da mu plati, sablя щo mu čini.
Kato mahna Marko Kraleviči,
otseče mu taйя desna rъka,
pa mu dade do trista dukati,
pa na Petra togaй kazuvaše:
- Na ti, Petre, do trista dukati
da se raniš, dodeka živeeš,
veče takva sablя da ne praviš!
A Petъr mu togaй otgovarя:
- Bog te ubil, Marko Kraleviči,
ta zaщo me sade usakati?
Я sъm sabli po-arni napravil
i tri pъti po-arni ot taйя.
A Marko si Petъr pituvaše:
- Da komu si po-arni napravil?
A Petre si na Marko, kazuva:
- Na Muso sъm po-arna napravil,
em tri pъti po-arna ot taйя.
Toй se splaši Marko Kraleviči,
ta si veze težka topuzina,
utre rano kraй Stanbola oйde,
kraй Stanbola, na Musovi kuli,
počuknal йe Muso beli porti:
- Slazi, Muso, ot visoki kuli,
pa izlazi u ravno livadьe,
če sъm došel s tebe boй da biem!
A Muso mu ot kuli okaše:
- Bog te ubil, Marko Kraleviči!
Я te znaem, če te pogubia,
ti si došъl s mene boй da bieš.
Nema niщo da mi dukundišiš,
samo malko zaamet če storim
da si slazim ot visoki kuli,
da kъrvavim sablя dimiskia.
Kato slezna Muso Kesedžia,
kato slezna ot visoki kuli
i uяhna taйя dobra konя,
ta izlezna u ravno livadьe,
sretnaha se s Marko Kraleviči.
Šarko konя na Markote duma:
- Heй, fala ti, Marko Kraleviči,
begaй, Marko, nazad da begame -
po юnak йe, Bog da go ubie!
A Marko si na Šarko govori:
- Haйde, haйde, Šarko dobra konя,
я če ginem i dneska, i utre,
щo če bъde, sega neka bъde!
Sretnaa se s Muso Kesedžia.
Kato digna Marko Kraleviči,
kato digna težka topuzina
da udari Muso Kesedžia,
udari go u cъrnite veždi,
razcapi se topuz na četiri.
Tova Muso ne čue, ne ae.
Nъ on digna težka topuzina
da udari Marko Kraleviči,
Šarko konя bila talemliя,
ta se sravni sъs crъnata zemя;
prefъrli go Muso Kesedžia.
Deka padna težka topuzina,
deka mina prez ravno livadьe,
na tri mesta drumi prekopalo.
Togaй slezna Muso Kesedžia
i Marko si ot Šarko slezna,
togaй Muso na Markote duma:
- Čekaй, Marko, da se preborime,
da obideš moeto юnašstvo,
pa posle če Marko da te gubim.
da ne rečeš če йe na izmama.
Hvanaa se s Marko Kraleviči,
boria se tri dni i tri noщi,
devet lahte zemя izkopaa;
ot Markote cъrni kъrvi teča,
a ot Muso beli penьi kapa.
Tova bilo večer u sъbota,
u sъbota sporadi nedelя.
Izfъrli go Muso Kesedžia,
izfъrli go duri u nebesi,
izfъrli go voz vidroto nebo,
ta йe letel tri saati više,
pa йe padnal u sveta nedelя.
Pa go naйde Vela samovila,
pa na Marko togaй otkazuйe:
- Ao Marko, ao mili sinko,
i dneska li krъvnina če praviš,
i dneska li, u sveta nedelя?
Koga bъde utre ponedelnik,
ti se fati s Muso Kesedžia,
pa izvadi tvoйe vlaško nože,
ta potaйno Muso da razporiš
ot gašniko duri do ustata,
ti če nego lesno da preturiš.
Kato bilo utro v ponedelnik,
oйde Marko na Musovi kuli,
slazi Muso ot visoki kuli.
- Inat imam s tebe da se borim!
Boril sъm se tri dni i tri noщi,
oщe devet, Muso, če se borim
i togaя vera da mi faneš,
če ne može я da te preturim!
Togaй slezna Muso Kesedžia,
hvanaa se s Marko Kraleviči,
na Marko togaй otkazuйe:
- Heй, юnače, beda da te naйde,
щo doodiš zaamet da praviš,
ta me trošiš ot kuli da slazim?
Če te fъrlim, Marko, u nebesi.
ta če utre na zemi da padneš.
Dode tova Muso da izduma,
izvadil йe Marko vlaško nože,
ta si razpra Muso Kesedžia
ot gašniko duri do ustata.
Togaй padna Muso Kesedžia.
Kato padna Muso Kesedžia,
a u Muso tri sъrca igrali -
ednoto se bori-preborilo,
a dvekьoto sъrce sal dočulo,
a trekoto oщe ne dočulo.
Marko trъgna sablя dimiskia,
ta otseče Musovata glava.
Tri dni ripa Musovata glava,
se ripala, Marku sboruvala:
- Gledaй sega, Marko čorbadžio,
dal' sъm юnak, ili ne sъm юnak!
Я da znaeh, Marko Kraleviči,
če če tize mene da pogubiš,
я čeh tebe s duma da umorim.
Togaй veze Marko Kraleviči,
togaй veze Musovata glava
i otide kod car Sulimana.
Caro mu se lepo zaraduva,
če pogubil Musa Kesedžia.
Щo imalo u kuli imanьe,
se gi caro Marku poklonilo.
A Marko si pa imanьe veze,
ariza go cъrkvi, manastire.
