Maйčina kletva
Lюto maйka sina prokъlnala:
- Haй ti, sinko, mili sinko!
Zaščo mnogo mi si prevedilo,
da bi ošol na gora za dъrva,
da bi se storil diva dihaniя,
da bi se storil surana elena,
zime da zimviš v edna osoйnica,
kъde mъrznat drevя i kamenя;
lete da letviš v edna prisoйnica,
kъde nemat ni treva ni šuma;
kъde nemat ni voda da pieš,
beliй džiger cъrn da ti se sgorit,
a cъrniйot bel da ti se stbrit!
Kako maйka sina go prokъlna,
taka kletva nemu mu se fati;
mi otide vo gora na dъrva,
mi se stori surana elena;
zime zйmvit v edna osoйnica,
kъde mъrznat drevя i kamenя;
lete letvit v edna prisoinica,
ščo mi nemat ni treva ni šuma,
ščo mi nemat ni voda da piet!
Ščo mi stoя dena tri godini.
Mi otide negovata maйka,
mi otide na gora za dъrva,
mi я vide onoй suriй elen,
si я pozna otu йe maйka mu: -
so rogoi dъrva йe nabralo,
s predni nodze dъrva йe vezalo!
Togaй velit onoй suriй elen:
- Haй ti, maйko, moя mila maйko!
Haй ti, maйko, dali me poznavaš?
Ke si slezam zeleni livage,
da opasam, maйko, treva detelina;
dane kažviš, maйko, oti si me našla,
da ne doйdъt, maйko, mladine lovdžii,
mene, maйko, da me utepaet!
Si otide, (na duša йe neйze!)
mi otide, kaza na mladi lovdžii:
- Ščo mi sleze eden suriй elen,
suriй elen v zeleni livage;
da odite da go prečekate,
nego vie da go utepate!
Mi zedae puški naramena,
otidoe elen prečekae.
Pъrvo hvъrli i mi go pogodi,
go pogodi vo desnata noga,
toй mu beše po-stariйot bratec!
Ta mu velit surana elena:
- Haй ti brate, mili moi brate!
Dali mene ti ne me poznavaš?
Яz ne možam veke da si živam;
tuku obidi, mene zagubi me!
Počekaй me, neščo da ti rečя,
da ti reča do dva sbora:
ti da poйdiš vo ramni dvoroi,
da razdeliš ti mesoto moйe;
ti od nego, brate, da ne яdiš;
tuk da vzemeš moйe cъrno sъrce,
da g' izpečiš, maйke da go dadeš;
da mi яdit, da n' ke se naяdit!
Ščo zedos tri brakя rogeni,
ščo zedoe surana elena.
Delba mi delit i soldzi mi ronit,
soldzi ronit po-stariйot bratec!
Ščo mi zede negovata maйka,
ščo mi zede elenskata glava;
mi я zede, na ogъn я pečit!
Toga velit po-starniot bratec:
- Aй ti, maйko, moя mila maйko!
Ne pъrži я elenskata glava,
tuku na ti negoovo sъrce,
ot sъrcevo ščo ti go izpekof!
Ščo mi zede ot negooto sъrce,
ščo mi kъsna, i duša mi dade.
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
