Krale Marko i žolša Bazdriќana

Izvor: Викизворник
Idi na navigaciju Idi na pretragu


5

Krale Marko i žolša Bazdriќana

Se zasilil žolta Bazdriќana,
Se zasilil vo Soluna grada:
On pogubil sedumdese kralja,
Em pogubil osumdese bana;
Ji napravil devet beli kuli,
Ji napravil od junački glavi!
On mi šetal, žolta Bazdriќana,
On mi šetal po belite kuli,
On mi šetal, sam se razgovaral:
„Oti nemam jedna mila majka,
„Da mi sedi vo šareni kuli?
„Oti nemam jedna mila sestra,
„Da mi meti ‘vija beli kuli?
„Oti nemam ubava nevesta,
„Da mi šeta po šareni kuli?”
Tako zboril, tako mi se dumal,
Mi se setil, Bog da go ubije,
Oti ima vo Prilepa grada
Jeden junak Krale Marko:
Marko ima, Marko delibaša,
Marko ima jedna stara majka,
Marko ima jedna mila sestra,
Marko ima ubava nevesta!
I mu pratil jedna bela kniga:
„Dejdi, Marko, Marko delibaša,
„Ali ovde junak ќe mi dojdiš,
„Ali tamo mene da me čekaš,
„Da ti vidam tvojeto junastvo?”
Kako primnal taja bela kniga,
Mnogu Marko, more, si kazdisal,
Uš’ poveќe on mi se uvilil!
Mi ja prašal starata mu majka:
„Dejdi, majko, moja stara majko,
,Natema go, Bog da go ubije,
„Natema go žolta Bazdriѓana,
„Bazdriѓana od Soluna grada!
„Što mi pratil jedna crna kniga,
„Vo knigata, majko, mi pišuva:
„Ali tamo junak da mu odam,
„Ali ovde nego da go čekam,
„Da mi vidi mojeto junastvo?
„Makar da je pojunak od mene —
„Što pogubil sedumdese kralja,
„Em pogubil osumdese bana —
„Ne go puštam kaj mene da dojda,
„Ne go puštam da se slavi junak,
,,Da se slavi junak nad junaka, —
„Ќe mu odam vo Soluna grada!”
Izgovori Markovata majka:
„Dejdi, Marko, Marko mili sinko,
„On je mnogu pojunak od tebe!
„Arno reče, arno mi dumaše,
„Nemoj ovde, sinko, da go čekaš,
„Ami tamo, tamo da mu odiš,
Da go baraš, da mu najdiš krajo!
„Da se storiš Božja prosjačina,
„Da oblečiš konja pelivana,
 „Da g’ oblečiš vov crna promena;
„Da s’ oblečiš kako prosjač Božji,
„Da mi pojdiš pod Soluna grada!
„Tamo ima jedna bela češma,
„Češma mi je so devet šopurki;
„Tamo odi žolta Bazdriѓana,
„Seko utro voda da si pije,
„Da ji mije tija žolti nozi;
„Na konj vjava, vjava nagolice,
„Koga dojdi, konja ќe si pušti,
„Ќe s’ navede, voda da si pije, —
„Togi gledaj so sabja da maniš!
 „Ami preku polovina, sinko,
„Ne go udri so ostrata sabja,
„Oti sabja tua ne go seči, —
„Zošto mu je srce kamenito,
„Zošto pije taja dobra voda,
„Zošto j’ pije na gladnoto srce, —
„Da mu sečiš nozi do kolena,
„Da se kačiš konja pelivana,
„Da mi begaš kolku što si možeš,
„Da ne t vstasa i ne te pogubi.”
Kako Marka majka go nauči,
Tako Marko majka si poslušal:
Si oblečil konja pelivana,
Si oblečil vov crnata ruba,
Mi se stori Božja prosjačina
I si zede sabja diplenica;
Što si vjana konja pelivana,
Ovde-onde po beli drumovi,
Mi otide vo Soluna grada.
Tamo najde taja bela češma,
I si ošol pred jasnoto solnce,
Koga solnce, koga ќe mi bolcne;
Konj si puštil treva da mi pasi
I mi sednal kaj belata češma.
Malku vreme, vreme mi je prošlo,
Ete idi od Soluna grada,
Ete idi žolta Bazdriѓana,
On si vjaval konja nagolice;
Mi pristignal kaj belata češma,
Go dogledal Marka maѓesnica:
„Dobro utro, Božja prosjačino!” —
„Daj Bog dobro, junak nad junaka!”
On mi slegol od brzata konja,
Mi ji zapnal tije osum šopki
I se navel na deveta šopka,
I se navel, voda da si pije.
Togi Marko, Marko delibaša,
Mi izvadi sabja diplenica,
Jedneš mavna, nozi mu preseče,
My preseče nozi do kolena,
I si vjana konja pelivana,
I mi letna po pat da mi bega.
Natema go žolta Bazdriѓana,
Mi se zagna nozi potkinati,
Mi se zagna bez nozi da trči,
Da go vati Marka delibaša:
Tri mi sati bez nozi go brkal,
Mi go brkal po beli drumovi;
Ko’ ne možel da mi go uvstasa,
Od težina taka si je puknal!
Da go vidiš Krale Marka,
Marko mi se toga proslavilo,
Oti mi je junak nad junaka!

Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Dr. Vojislav S. Radovanoviќ: Marijovci u pesmi, priči i šali, Štamparija Vasilija Dimitrijevića Skopje, 1932.