5
Krale Marko i Dino Arnauče
Sluga služi Krale Marko,
Sluga služi Sveti Ѓorѓija;
Si pokani gosti, prijateli,
Kak’ ja kani, taka mu dojdoa;
Ji naredi dve česni trpezi,
Stred trpeza Markovata majka.
Gosti pijat i razgovarajat:
„Blaze si mu na Krale Marka,
„Blaze si mu što bogatstvo ima,
„Što si ima velo domaќinstvo;
,,Uš’ da ima riba od Orida,
„Kako nego nikoj ќe nemaše!
Ji dočula Markovata majka;
Kak’ legnale gosti da si spijat,
My kažuva Markovata majka,
My kažuva na Krale Marko:
„Marko, sine, mnogu te valija,
„Te valija gosti so bogastvo,
„So bogastvo em so domaќinstvo;
„Uš’ da beše riba od Orida,
„Kako tebe nikoj ќe nemaše!”
Kak’ ja dočul Krale Marko,
Vjana junak konja pelivana,
Ќe mi odi vo Orida grada,
Ќe mi zemi riba od Orida,
Ќe mi zemi utre za na ručok.
Što kinisa od Varoša grada,
Što kinisa po pole široko,
Mi ugreja jedna jasna dzvezda,
jasna dzvezda od kade Krušovo.
Izgovori Krale Marko:
„Odi, konjo, volko da te jadi,
„Mi ugreja dzvezdana Denica!”
Izgovori Markovata konja:
„Dejdi, more, Krale Marko,
„Od opako dzvezda ne ugreva;
„Taja dzvezda nešto nišanlija!”
Ušte malko Marko mi poodi,
Go pričeka neznajna delija:
„Bog pomaga, neznajna delijo!” —
„Daj Bog dobro tebe kako mene!
„Kade odiš noќe na pol noќa?”
Izgovori neznajna delija:
,Jaz ќe idam vo Varoša grada;
„Marko služi Sveti Ѓorѓija,
„Mi pokanil svite prijatelji,
„Ama mene Marko ne me kani;
„Jaz sum Dino, Dino Arnauče,
„Ќe m’ rasipem česnite trpezi!”
I pomina, malko mi zamina,
Ami Marko ne mu se kažuva,
Oti mi se zaval uplašilo.
Izgovori Markovata konja:
„Dejdi, more, Krale Marko,
„Kažuj mu se, Marko, ne go puštaj,
„Ќe t’ rasipe česnite trpezi!
My izvika Krale Marko:
„Ajde, Dino, Dino Arnauče,
,Jaz sum Marko od Varoša grada,
„Jela ovde da se obidime!”
Mi se vrati Dino Arnauče;
Se udrija so dobrite konje,
Markov konjo beli pejni vrla,
Dinov konjo silen oganj gori;
Se udrija so ostrite sabji,
Se sorani Markovata sabja;
Se vatija so junački raci,
Ami Dino pojunak mi beše!
Što mi padna Krale Marko,
Mi izvadi Dino ostra sabja,
Da na Marka rusa glava seči.
Izgovori Krale Marko:
„Dejdi, more, Dino Arnauče,
„Koj ќe vidi, koj ќe te zavidi,
„Oti i ti junak si pogubil,
„Si pogubil junak nad junaka?
„Odnesi me vo Ilino Selo,
„Kaj onaja krčmarica Mara;
„Tri godini vino tam’ sum pilo,
„Bare para ič ne sum ja dalo!”
Se izlaga Dino Arnauče,
My zakluči Markovite raci,
Go potkova pod dobrata konja,
Go zanese vo Ilino Selo,
Kaj onaja krčmarica Mara.
Izgovori krčmarica Mara:
„Deli Dino, deli pobratime,
„Tri godini kaj go čekam Marka,
„Da mi plati vino što popilo,
„Što popilo tri godini vreme;
„Daj go ‘vamo, da mu se naplatam!”
Go dovati Krale Marka,
Go zakluči vo zemni zemnici;
Mi otide vo gorni odaji,
Da na Dino kave da mu vari,
I mu turi od bilki korenki;
Kako pilo, tako mi zaspalo,
Mi zaspalo Dino Arnauče.
Brgo stani krčmarica Mara,
My obide svileni džepovi,
I mu bara klučevi otvori,
Da otkluči Markovite raci.
Ma ne najde kaj Dino otvori,
I otide vo zemni zemiici,
I otide, Marka mu kažuva:
„Ovo kuče prokleto je bilo,
„Ne mu najdo svileni otvori!”
Izgovori Krale Marko:
„Posestrimo, krčmarice Maro,
„Idi, baraj vo konjova griva!”
Pa se vrati krčmarica Mara
I mi sleze temna konjušnica,
My posegna vo konjova griva,
Tam’ ji najde svileni otvori;
My otkluči Markovite raci,
Beli raci, beli em prebeli.
Što izleze Krale Marko,
My dopadna Dino kaj što spilo,
“My zakluči nemu beli raci,
My zakluči i raci i nozi,
I mu vika Dino da go budi:
„Stani, Dino, stani, Arnauče!”
Dino poče, ama ne stanuje,
I mu tekna oti je zaspalo:
Marko bilo stara maѓesnica!
Izgovori Dino da zboruva,
Izgovori, Marka mu kažuva:
„Pobratime, Krale Marko,
„Pobratime, moj Sveti Jovane,
„Odnesi me vo Debera grada,
„Tam’ si imam golemi zavmeti.” —
„Ič ne zbori, Dino Arnauče,
„Jaz od mesto ne te pomestujem.”
My posegna Dinovata sabja,
Mavna Marko so ostrata sabja,
My preseči crnomurna glava.
„Zdravo-živo, krčmarice Maro,
„Zdravo-živo, mila posestrimo! —
„Daj Bog dobro, Krale Marko,
„Daj Bog dobro, mili pobratime!”
Marko vjana konja pelivana,
Tamo-amo niz gora zelena,
Mi otide vo Orida grada
I mi zede riba od Orida.
Tamo-amo po beli drumovi,
Koga stasa vo Varoša grada
I donese riba od Orida,
Ušte solnce ne mi je bolcnalo,
Ušte gosti ne mu stanuvalo,
Ušte spijat gosti, prijatelji!
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
