Devojko, bela Marije,
Što snošti mnogo sedovte,
Što mili gosti imavte:
Ali vi beja rodnina?
Ali vi beja strojnici? —
Dej, ѓidi, ludo i mlado,
Na majka beja 6paќa ji,
Na tatka beja šureji,
Mene i tebe vujčevi! —
Devojko, bela Marije,
Laži go kogo da lažiš,
Mene ne možeš da lažiš:
Sa noќ sum sedil na badža,
Sa noќ sum gledal sejiri!
Koga ti prsten davaja,
Trgnav da udram majka ti, —
Pa žal mi padna za tebe!
Koga ti čejli davaja,
Rekov da udram tatka ti, —
Pa žal mi padna za tebe,
Ќe si posmrsiš liceto!
Sa noќ me streji kapale,
Sa noќ me pcite lajale!
Koga ti venec klavaja,
Toga sum stojal na vrata,
Rekov da udram brata ti, —
Pa žal mi padna za tebe,
Ќe si posmrsiš liceto!
