Dojčin dober junak i crna Arapina

Izvor: Викизворник


5

Dojčin dober junak i crna Arapina

Se zatvori Crkva Mitrovdenska,
Se zatvori vo Soluna grada:
Se sobrale Solunci graѓani,
Otvaraja Crkva Mitrovdenska,
Nikoj nema da mi ja otvori.
Što mi dojde Dojčin dober junak,
Mi ja klocna so desno koleno,
Se otvori Crkva Mitrovdenska;
Vnatre najde šareno kovčeže,
 Vo kovčeže tri ubavi momi, —
Se navede, Dojčin ji celuval!
Tij’ ne bea tri ubavi momi,
Veќe bea tri momi svetici:
Prvna beše Čista em Prečista,
Vtora bsše Presveta mi Petka,
Treta beše Sveta Nedelička!
Izgovori Čista em Prečista:
„Dejdi, mori, Presveta mi Petko,
„Jaz ќe manam s desna tupanica,
„Na dno zemja nego ќe nateram!”
Izgovori Sveta Nedelička:
 „Neka mu go, luto ќe go kolnam:
„Neka leži do devet godini,
„Da sokini do devet posteli;
„Neka mu se, bre, koski raskostat,
„Niz koskite treva deteliia,
„Niz trevata zmiji em gušteri!”
Napadnala jedna temna megla
Pod seloto, dolu livaѓeto;
He mi bila taja temna megla,
Tok je bila crna Arapina!
Posakalo golemi tajimi:
Devet kila belata pčenica,
Devet vurni beli leb za luѓe,
Devet kravi, kravi jalovici;
Ajde, drugo, jednoj malo mome,
Maloj mome za noќe ljubenje, —
Na večer go mome zaljubuval,
Na jutro go, ajde, zakopuval!
Red po redum, sete s izredija,
Dojde redo Dojčinova sestra,
Dojčinova rusa Anѓelina;
Dvorje meti, drobni solzi roni.
Ja dogledal Dojčin od postela:
„Dejdi, sestro, rusa Anѓelino,
„Da li ti se, sestro, zdodejalo,
„Zdodejalo od izmet pravenje?” —
„Dejdi, brate, Dojčin dober junak,
„Ko’ si ležal do devet godini,
„Jušte devet, brate, da mi ležiš,
,Da sokiniš do devet posteli!
„Što mi došlo dolu pod seloto,
„Pod seloto, dolu livaѓeto,
„Što mi došlo crna Arapina,
„Posakalo golemi tajimi:
„Devet kila belata pčenica,
„Devet vurni beli leb za luѓe,
„Devet kravi, kravi jalovici;
„Ajde, drugo, jednoj malo mome,
„Maloj mome za noќe lubenje, —
„Na večer go mome zaljubuva,
„Na jutro go, ajde, zakopuva!
„Red po redum, sete s’ izredija,
„Dojde redo, brateto, do mene!”
Izgovori Dojčin dober junak:
„Dejdi, sestro, rusa Anѓelino,
„Aj, da pojdiš mladi bazdriѓani,
„Da ti dadat trista lakta platno: „
„Koga stani, Dojčin ќe vi plati, ,,
„Ќe vi plati platno veresija!””
 „Da mi pojdiš kaj Dimko albače,
„Da ti kovat konja veresija;
„Da mi pojdiš mladi čegrtčiji,
„Da t’ potočat sabja kolaklija: „
„Koga stani, Dojčin ќe vi plati!”
Mi jotide Dojčinova sestra,
Dojčinova rusa Anѓelina,
Mi jotide mladi bazdriѓani,
Ji posaka platno veresija.
,Dejdi”, veli, „rusa Anѓelino,
„Ako n’ dadeš tvoja jubavina,
„Ќe ti dajme platno veresija!”
Kako zborat mladi bazdriѓani,
Tako zbori Dimko albatinče,
Tako zborat mladi čegrtčiji!
Mi se vrati rusa Anѓelina,
Mi se vrati, drobni solzi roni:
„Dejdi, brate, Dojčin dober junak,
„Šega s’ bijat so men’, ženska pola! „
Tija sakat moja jubavina,
„Da mi davat platno veresija,
„Da mi kovat konja pelivana,
„Da mi točat sabja kolaklija!”
Izgovori Dojčin dober junak:
„Dejdi, sestro, rusa Anѓelino,
„Aj, vlezi si zemnite ќerali,
„Izvadi si tvoj te beli krpi,
„Beli krpi, trista lakta platno,
„Da j’ izvrzam moji drobni koski,
„Da go vidam crna Arapina!“
Što si stana Dojčin dober junak,
Što si vrza koski raskoskani,
Što si zede konja nekovana,
Što si zede sabja netočena,
Netočena sabja kolaklija,
Kolaklija, sabja zglobalija,
 Što si zede žolta bozdogana,
Što si vjana konja pelivana,
Mi jotide dole pod seloto,
Pod seloto, zeleni čajiri,
Zelen čajir, na beli čadori,
My izvika crna Arapina:
„Javi glava, crni Arapina,
„Javi glava, tebe da te vidam,
„Da ti platam golemi bakčiši!”
Mi se javi crna Arapina,
Arapina mnogo grdo masen:
Dolna justa, veli, do papčina,
Gorna justa, ajde, do čelbina!
Što mi vrli Dojčin dober junak,
Što mi vrli žolta bozdogana,
Mi go zede Arap vrz čelbina;
Mavna sabja, sabja kolaklija,
Kolaklija, sabja zglobalija,
My preseče glava do ramena;
V’ samar j’ klava, samar ne ja vaќa,
B’ race j’ nosi, raci ne ja krepat!
Mi se vrati strede niz čaršija,
Niz čaršija vo Soluna grada,
Ja zavalka crnavata glava!
Što si pojde mladi bazdri]ani:
„Aj, javi se, mlado bazdriѓanče,
„Da ti platim trista lakta platno,
„Što si dalo platno veresija,
„Da ja dadim moja mila sestra,
„Mila sestra rusa Anѓelina,
„Mila sestra, nezna jubavina!”
Mi se javi mlado bazdriѓanče, —
Mavna sabja Dojčin dober junak,
My ja streža glava do ramena:
„Ev’ ti plati, plati em naplati!”
Što si pojde Dimka albatinče:
„Aj, javi se, Dimko, da ti platam,
„Da ti platam konja što si koval,
„Što si koval konja veresija,
„Da ja dadam moja mila sestra,
„Mila sestra rusa Anѓelina,
„Mila sestra, nezna jubavina!”
Mi se javi Dimko albatinče, —
Mavna sabja Dojčin dober junak,
My ja streža glava do ramena:
,,Ev’ ti plati, plati em naplati!”
Što si pojde mladi čegrtčiji:
„Aj, javi se, mladi čegrtčijo,
„Da ti platam sabja što si točil,
„Što si točil sabja veresija,
„Da ja dadam moja mila sestra,
„Mila sestra rusa Anѓelina,
„Mila sestra, nezna jubavina!”
Mi se javi mladi čegrtčija,
Mavna sabja Dojčin dober junak,
My ja streža glava do ramena:
„Ev’ ti plati, plati em naplati!”
Si jotide strede niz čaršija,
Niz čaršija vo Soluna grada,
Si jotide Dojčin duri doma;
Što mi legnal na meka postela,
Veќe koski mu se raskostija, —
Ajde, Boga duša mu ja zede;
My izleg’va negovi greovi!

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg



Reference[uredi]

Izvor[uredi]

Dr. Vojislav S. Radovanoviќ: Marijovci u pesmi, priči i šali, Štamparija Vasilija Dimitrijevića Skopje, 1932.