Deseta rukovet, Sa Ohrida (1901)
Biljana platno beleše
Biljana platno beleše
Na ohridskite izvori.
Mi pominaha vinari,
Vinari Belograđani.
„Vinari, Belograđani,
Krotko terajte karvanot,
Da ne mi platno zgazite,
Ot mi je platno darovno.“
„Biljano, momo ubava,
Ako ti platno zgazime,
So vino će go platime!“
„Vinari, Belograđani,
Ne vi go sakam vinoto:
Tok vi go sakam momčeto
Što napred tera karvanot,
Što nosi fesot nad oko,
Biljana gleda pod oko!“
Do tri mi puški puknale
Do tri mi puški puknale, lele, tugo,
Do tri junaci, lele, tugo, padnale,
Do tri mi majke, lele, tugo, plakale!
Dinka dvori mete
Dinka dvori mete,
Drobni solzi roni;
Dinka popova, Ikonomova, of!
Drobni solzi roni,
Tanki prsti krši;
Dinka popova, Ikonomova.
Pušči me
Pušči me, majko-le mila,
Do na dvor, da vidam:
Mi vrvi, majko-le mila,
No ludo i mlado...
Za nego, majko-le mila,
Ja sakam!...
Niknalo cveќe šareno
Niknalo, niknalo cveќe šareno,
Vo momi... vo mominoto pendžerče,
Denje go, denje go moma vardeše,
Noќe go, noќe go beќar kradeše.
„De, gidi, de, gidi, beќar budala:
Ne znaješ, ne znaješ Fanče da ljubiš –
sam' znaješ, sam' znaješ – cveќe da kradeš!“
|