- Doma li si, devoйče, sama li si?
- Doma si sum, юnače, ne sum sama;
tuk si imam, юnače, devet bratя kraй mene!
- Slezi dolu, devoйče, otvori mi.
- Leb si mesam, юnače, ta ne možam;
turni s' kloca, юnače, otvori si.
Se izmami sirak юnak nežepet,
turna s' kloca mala vrata, ta vleze;
ta si vleze vo momini dvoroi;
ta se skači po skalata, юnače;
ta si vleze vo šarena odaя.
Mu skočiя devet bratя momini:
- Dobre došol naši zetu, neznaen;
al si došol, naša sestra da lюbiš;
al si došol, devet čaši da piяš?
- Ne sum došol, vaša sestra da lюbam,
tuk sum došol devet čaši da piяm.
Mu slugaha devet čaši da piяt;
ni dve ni tri ne mi izpi od nimi,
mu skoknъa devet bratя momini,
mu udriя devendeset nadžaci;
otkopaa devet sъžni globina,
otkopaa deset sъžni širina,
mu poslaa koprivišča postelя,
mu kladoa divi tъrnя pernica,
go kladoa sirak юnak neženet;
go pokria cъrna zemя, йorgana:
- Tuka leži, naši zetu neznaen;
na ti tebe naša sestra da lюbiš,
na ti tebe devet čaši da piяš!
