Vesel Marko, vesel konя ezdi
Vesel Marko, vesel konя йezdi,
a sega go neveselo йezdi;
samur kožuh naopako nosi,
zerdav kolpak nad oči nadnosi.
Ne smeяše nikoй da go pita,
popita go Elica sestrica:
- Vesel braйno, vesel konя йezdiš,
a sega go neveselo йezdiš?
- Snoщi poйdoh carю na divana,
nasreщa mi do dva latinina,
latinski mi vera propsuvaha
i pri vera maйka spomenaha.
Я pogubih do dva latinina,
dvama brata meždu devet sestri.
Sega nekяt kъrvi da im platim,
nalo sakat glava na zamena.
Otgovori Elica sestrica:
- Ne boй'mi se, Marko, mili brate,
я si imam dor do devet sina,
desetiйo Duko malo dete;
se si Duko na tebe priliča,
da pratime nego na zamena.
Ta si stana maйka na Dukote:
- Aйde, Duko, uйkя ti se ženi,
aйde, Duko, svatove da kaniš.
Pa йe došol Duko ot Dukane,
dodeka go maйka razrešila,
s sъlzi go йe maйka izkapala.
Otgovori Duko na maйka si:
- Oй ti, maйko, oй ti, stara maйko,
я ne idem veke da ne doйdem,
nalo idem svatove da kanim,
zaщo si roniš sъlzi po obrazi?
Otgovarя maйka na Dukote:
- Mili sino, Duko naй-malečki,
ne te praщam svatove da kaniš,
tuk'te praщam glava da ti zemat,
da izbaviš uйkя ot globovi.
Razsъrdi se Duko dobar юnak,
pa vozsedna konя vetrogonя
i otide v zemя Latinenska,
Latinenska, preko beli Dunav.
Na latinki Duko duma duma:
- Bre, latinki, momi rusokosi,
i sum došol moma da izbiram,
i sum došol glava da vi davam:
moma sakam яzka za mene si,
glava davam яzka za uйkя mi.
Podignale momi rusi glavi,
poglednale Duka s vakli oči
i videli юnak nad юnaci,
Duko gree kato яsno slъnce.
Progovori moma Sъbotina:
- Eй te tebe, Duko dobar юnak.
ne sakame glava ot ramena
er si юnak ot юnaka roden,
nelo zimaй - koя ti йe drago,
da я vodiš v zemя Dukaninska,
da я lюbiš u vaklite oči.
Duko zema moma Sъbotina,
otvede я v zemя Dukaninska.
