ANKA, OSMINATA Й BRAKЯ I GЪRČE SELIMČE, IZGUBENIЙ Й BRAT
Imala Anka osmina brakя.
Site osmina avdžii bile,
avdžii bile, lovdžii bile.
Ot osminata edin zabegal,
a йe zabegnal dalek, daleko,
dalek, daleko u Vlaška zemя;
ostanali sa si sedmina brakя.
Pošli sa si sedmina brakя,
sedmina brakя na lov da idat.
Ta sa si ošli u gasta gora.
Tam sa si našli gъrče Selimče;
ni sa go bile, ni sa go mačile,
doveli sa go u niйna doma,
sa go venčale za niйna sestra,
za niйna sestra, za moma Anka.
Pa sa sedi a le, se razgovarat.
Pa otgovara momica Ana:
- Щo se zavraщaš, gъrče Selimče,
щo si zavraщaš rusata glava,
щo si zavraщaš čakъrnite oči,
no se ti gledaš niz prozorcite?
Pa otgovara gъrče Selimče:
- Я si pogledni ti, moma Anko,
я si pogledni niz prozorcite!
Nad nas йe padnal temeni oblak,
niz oblak sitnite zvezdi,
sitnite zvezdi se sosipaa!
Toga se seti i moma Anka
i na gъrče veli, veli, govori:
- Ti da ne si mi moeto brate?
Яze si ima brat kato tebe!
Na desna noga nišan si imaš?
Na desno ramo nišan si imaš?
Pa se zavъrna gъrče Selimče,
ta si na Anka tihom govori:
- I я si imam na desna noga,
na desna noga nišan si imam,
na desna noga, na desno ramo!
Togaй si Anka se razplakala,
razplakala se, pa mu govori:
- Я si poяvi nišan na noga
i si sobleči desnoto ramo!
Togaй mi si gъrče Selimče
poяvil йe nišan na noga
i si poяvil nišan na ramo.
Togaй si se Anka razplakala,
na gъrče Selimče Anka govori:
- Tizeka mi si moeto brate!
I si izlezna momica Anka,
ta si navika sedmina brakя:
- Elate, mili sedmina brakя,
tova ni bilo našeto brate!
I si doйdoa sedmina brakя,
prigъrnaa si niйnoto brate,
prigъrnaa si i se razplakaa:
- Triese i pet godin te tražim,
ta te sega naйdohme
i na boga sogrešihme,
ta te venčahme za naša sestra.
Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel ІІІ. Pesni iz političeskiй život. Kniga ІІІ). Sofiя, 1891,; str.63-64
